Obožujem sebe!?!

Kako lep dan je! Poln lepih presenečenj. Ljubkih. Najprej kava s penicami. Že dolgo nisem pila tako dobre kave… Štiri dni nazaj!? Pa saj to je dolgo. Predolgo. Malo sem se razvajala s čajem. Metinim. Tako, za boljše spanje. Saj ne, da bi imela probleme. Spim lahko koliko dolgo želim ali še malo več. Tudi zaspim hitro. Tako. Za obred pred spanjem.

Tako, pa da vidim, kako lepo se bo naprej obrnilo. Zaupam, da še samo boljše. Vse se samo nadaljuje še z dobrim kosilom. To je tudi normalno. Ampak ko je kuhano z ljubeznijo, je bolj okusno. Danes pa sem si privoščila kavo z razgledom. Ljubko. Moj stil. to je zame razvajanje. To je zame razkošje.

Najlepše pa je, kot češnja na sadni kupi, da imam čas. Obilico časa. To pa mi je tako pri srcu. Čisto me posrka trenutek. Za vse si vzamem čas. Mogoče celo preveč. Ampak če tako uživam v tem!

Življenje je lepše s tega zornega kota. Mojega. Polnega časa zase. To mi je všeč in to mi je zadovoljstvo. Kaj me navdihuje? Svoboda. Danes. Vse lahko delam, kar si želim. Imam obilico časa.

Prosim za znamenje, da sem na pravi poti.

Uživaj, kjer si zdaj. Bodi srečna, kjer si zdaj.

Sem lahko? Res sem lahko. Kaj mi pa manjka. Vse imam, kar rabim in še mnogo več. Pretok poetičnosti je v meni in se pretaka skozi mene. Ustvarjalnost v meni raste. Jasnost tudi. Kako lepo je videti okoli mene zadovoljne, nasmejane ljudi.

Kdaj pa domači ledeni čaj? Kaj če bi si ga naredila doma? Lahko bi. To bi mi bilo v užitek. Z limono in medom. To bi bilo lepo. Ljubko. Tako lepega septembra pa že dolgo ni bilo.

Kaj pa druga misel, ki me je presenetila danes? Ujela…

Obožuj sebe. (Bilo je v angleščini. Brez opravičevanja. Dobro vem, kaj je bilo mišljeno s tem. Jasno. Obožuj sebe.)

Kot da mi je malo neprijetno to deliti. Vedno koga obožujem. Zakaj pa ne bi bila to jaz zase? Zakaj to ne bi bila (bil) ti zase? Kaj je slabega, če sprejemamo vse, kar smo. Spoštujemo dobre vidike sebe. Se pohvalimo in se imamo radi? Čisto nič. Včasih je čas, da si sami damo, kar nismo dobili. Zdaj pa dovolj tega pisanja v množini.

Obožujem sebe. Rada se imam. Všeč sem si. Spoštujem se in se cenim. Dragocena sem si. In ker sem vse to, si upam poslušati svoje srce.

Druga (tretja, mogoče četrta, naslednja, spet druga…) misel je bila, sem veliko močnejša, kot si mislim. Res?! Zakaj pa ne!? Lahko gledam na stvari tudi tako. Pristno. Kaj pa če je res!? Res je! Vem, da sem močna!

Spet druga…

Živim svoje življenje zdaj! Kdaj pa, če ne zdaj! Ampak poudarek je na svoje. Sebičnost v vseh pogledih. Če nisi sebičen zase, ugajaš sebičnosti nekoga drugega. Ti pa so tako muhasti. Kaj bo torej?! Ni sploh debate.

Ljubek sijoč pristen srečen dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Poslušamo svoje srce in mu sledimo. Vsak dan sproti! Sway - Dean Martin (https://www.youtube.com/watch?v=Nx0ekVnQEn8)