Prav rada imam dan kot je danes. Lahko sem spala, kakor dolgo
sem želela. Mislila sem, da bom bolj dolgo. Telefon si naredim kot za na
letalo. Ali stisnem tisti gumbek letalo. Da imam res mir. Odprem si okno, da je
svežina. Potem pa zaspim kot angelček.
Spanje mi je tako pomembno kot dihanje. Potem sem čisto drug
človek, ko sem dala svoje ure skozi. Sveža. Navdušena. Radostna. Kar tako, samo
ker sem dovolj spala.
Prijazna sem do sebe. S spanjem. Radodarna. To pač rabim in
to mi je uvod v lep dan.
Včeraj sem brala Roberta Holdena, da si želimo sreče, vseeno
pa občutimo krivdo, če bi res sprejeli povabila, ko nas vabi.
Koliko sreče lahko prenesem? Res verjamem, da dobro prinaša
dobro? Zakaj pa potem ne živim tako? Vsaj malo bolj tako?
Saj živim tako. Danes si bom uresničila željo. Tako. za mojo
dušo. Za zabavo. Ker si lahko. Želim si. Kaj me osreči danes? Kaj je moja srčna
želja danes? Kaj si lahko uresničim za dušo?
Ljubek pristen dan moje drage, moji dragi!
Cmok! Objem!
P.S.: Srčen dan poln, več kot poln sreče! Življenje je tvoje. Poslušaj svoje srce!!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar