Samo ne navigacije!!!

Nekaj sem narobe stisnila na garminu. (V resnici vedno prav stisnem. Samo potem je samosvoj. (Kot jaz… To je dobra lastnost! Vedno! Brez dvoma!))

Pot sem poznala. Bila sem že dvakrat tam. Vsaj! Ampak pred enim letom. Bila sem še na avtocesti, ko mi je dal navodila, da moram ostro zaviti levo! Kako! Avtocesta! Pregrada vmes. In to ne tako nizka! Ogromna. Beton. Težko. Niti skočiti ne bi mogla čez… Plezala bi že lahko. Ampak ne na avtocesti…

Kaj!?

Kam me to želi poslati?

No potem se je umirila. Poslala me je na pravi izhod. Ampak pri krožnem me je želela kar prehitro ven poslati. Potem mi je za vsako ulico rekla, da naj zavijem desno.

Vedela sem, da sem na pravi poti. Vem, kot vem. Do tukaj sem še poznala. Samo potem…

V krožnem me je spet želela obrniti.

Zapeljite iz krožišča pri četrtem izvozu! Nazaj ne grem!

Saj bi mu pustila, da me turistično vozi okoli, pa sem bila vezana na uro…

Ne samo, da sem bila veznana na uro. Bila sem že malo pozna.

Zdaj bi ga pa res rabila!

Preslišala sem vse namige za desno! Očitno, ker je to levo! To se pa že spomnim.

Našla sem. Kljub temu, da sem peljala na hrib. Mimo čudovitega gradu. Preko reke. In okoli nazaj. Skoraj...

Kdor išče, najde. In našla sem. Včasih je res dovolj iskanja!!!

Zaupam sebi in svojemu notranjemu garminu, vedno bolj...

Ljubek pristen dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Rada imam vožnje okoli. Toliko doživim... Cilj pa mi je tudi super! Pointer Sisters - Fire (https://www.youtube.com/watch?v=K9S5EZgIJck)