Dovolj jokcanja!!!

Kako si ti, moja draga, moj dragi? Kako si spala, spal? Se že veseliš tega čudovitega dneva?

Priznam. Dobili ste me! Pospravljam si. Saj ni tako neobičajno. Vsak dan malo sproti. Skoraj vsaj dan… Zdaj pa sem se rešila stvari, ki mi niso več všeč. Kako zabavno in osvobajajoče. Podarila sem jih tja, kjer vem, da bodo ljubljene. Naprej. Meni pa se je sprostil prostor in se počutim, kot da sem zadihala na novo. Uhhhhh, svežina. Praznina. Prostor novemu.

Klepetali sva s kolegico. Toliko ljudi jo navdihuje, kar sem čisto vesela. Pa poznaš to? Pa poznaš onega? Pa si slišala za to? Zdi se mi, da sem tudi jaz bila včasih taka obsedenka. Vse sem želela prebrati. Vse sem želela spoznati. Vse sem želela vedeti.

Zdaj pa tudi berem. (Lagala bi, če bi rekla, da več ne. Radovedna sem še tudi. Vedno bolj.) Samo zdaj iščem bolj odgovore v sebi. Bolj me zanima moje mnenje o meni, ker vem, da je bolj pravo zame. Samo zame. Individualno navdihnjeno. Lahko je tudi navdih. Idi tja. Sposodi si to knjigo. Idi na to predavanje. Potem pa vzamem, kar je zame.

(Ne živim sama nekje sredi gozda. Stran od vsega. Pa tudi če bi, bi si verjetno izbrala kakšen ljubek otok. Tako ali tako pa imam toliko naučenega in navad človeštva, da mi niti to ne pomaga.)

Se pa bolj zavestno odločam. Si to res jaz želim? Gledam na druge? Me je strah, kaj si bodo drugi mislili?

Se odločam iz strahu ali iz ljubezni?

Bolj se odločam po svojem občutku (vsaj mislim si tako). Se pa vsaj bolj odločam po svojem občutku, kot sem se nekdaj. Ali včasih. Ali vsaj včeraj. (Upanje umira zadnje!)

Vedno bolj rada sem jaz. Bolj sem nežna do sebe. Manj se obsojam. Bolj sem prijateljica s sabo. Saj ni tako lahko, ampak je vedno lažje. Kaj vse sem že naredila!? Kakšne bedarije!? Ampak kot dobra prijateljica se samo nasmejim! Pa ja! Vsaj zdaj je zabavno, če že takrat ni bilo. Ali vsaj nekaj dobrega je v tem. In zdaj vem boljše za drugič. Do drugič. Odpuščam si vse, kar sem dopuščala. Odpuščam si vse, kar sem povzročila slabega. Ok. Ok. Dobro. Dobro. Dovolj je. Žal ti je. Odpuščam ti! Odpuščam si!

Tako! Zdaj pa dovolj o preteklosti! Zdaj se živi! Zdaj imam življenje tukaj in zdaj! Bomo še jokcali?! Ne! Zdaj si ustvarjam čudovito božansko slastno sočno življenje. Ta dan, potem pa vsi naprej tako!

Ljubek pristen barvit dan, moje drage, moji dragi!

P.S.: Življenje je čarobnost (od znotraj navzven)! Queen - I Want To Break Free (https://www.youtube.com/watch?v=f4Mc-NYPHaQ)