Sneg? Pa da!

Hej, spet je snežilo. Kako je pa to lepo. Najprej je samo deževalo in sem se že norčevala iz vremenske napovedi.

Prodajlaka kruha me je opozorila, da je napovedano veliko snega.

»Tam viskoko, kjer vi živite!« (Mislila sem vznožje Pohorja...)

»Celih petiindvajset centimetrov!«

»Tote tri snežinke, ki bodo padle!«

»Boš že videla! Se bova potem pogovarjali!« mi je odločno odgovorila. (Mogoče zdaj nekaj dni ne bom šla po kruh tja. Saj ne! Hecam se! Saj so res padle tri snežinke... in še nekaj zraven...)

Res malo puheca na mojem avtu, ko sem pogledala skozi okno… Ljubko! Izjemno zanimivo.

Saj bo pomlad! Vse že v meni kliče po toploti. Pitju kave kajr zunaj na sončku in vetrc v laseh. Prav uživam že v mislih, kam vse bom šla.

Uh, še malo pa bo dopust. No tako kmalu ne! Ampak bo!

Včeraj sem brala tako dobro knjigo. Vedno odlašamo s srečo. Spominjamo se starih dobrih časov. Ali hrepenimo po čem iz prihodnsoti. Potem pa nam uidejo vsi ti lepi trenutki, ko imam priložnost za srečo. Ampak danes ne bom pustila tej zanki, da me ujame. Že zdaj se smejem zravne ko pišem.

Užviala bom ob kavi. Povohala jo bom, kako mi diši. Ob prehodu po mestu bom še bolj opazovala lepote. Zavila se bom v topel pulover, da me objame. Obula tople čevlje in gremo! Sneg čaka! Saj ne bo dolgo…  

Lep marčevski dan, ljubko in pristno, moje drage, moji dragi!

Cmok! Objem!

P.S.: Čas je za lepote sveta, da so užite vsak dan sproti! Ne več odlašati! Veter - Bela snežinka (https://www.youtube.com/watch?v=HwfMK_b1IIk)