Pa kdo bi sploh čakal na popolnost? Že zdaj je dovolj
vznemirljivo in radostno!
Zavedam se, da sem včasih zavestno ali nezavestno pustila
drugim, da odločajo o mojem vsakdanu. Prilagajala sem se na polne! Če komu ni bilo
za iti kam, kamor bi jaz rada šla, sem takoj opustila idejo o mojih načrtih! Ne
glede, kako sem se veselila, sem to potem potlačila v sebi!
Saj niso drugi nič delali, jaz sem želela, da me sprejmejo
in me imajo radi, pa sem se prilagodila! Zdaj pa lahko končno prevzamem svojo
odgovornost nazaj! Tako se veselim! Božansko je!
Zdaj komaj si dajem pravico, da sem zares svobodna in da
sama raziskujem svet, če pač komu ni za iti zraven!
Kako in kdaj pa ti najbolj cvetiš?
Si mogoče predala vodstvo svojega življenja komu drugemu – v
zameno za kaj?
Danes je dan pristnega dneva! Uživaj in si ustvarjaj radost!
To je potem pravo življenje!
Ljubek radosten nagajiv lahkoten srečen srčkan dan!
🌷 P.S.: Sledi svojemu srcu! sledi svojemu sijaju. (Joseph Campbell)
Sledi svojemu veselju! Veliko te ima za naučiti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar