Svetilnik, ne breme na ramenih...

Cenim, da imam tako lepo življenje! Kako sem hvaležna, da sem spoznala nove ljudi. In hvaležna sem, da jih lahko pustim, da gredo po svoje. Zdaj! Oni so odgovorni zase. Nič ne morem narediti namesto koga. Lahko sem svetilnik. To pa je to.

Vsak pa je odgovoren za svoje življenje.

Kaj bi naredila, če bi danes bila odgovorna za svoje življenje?

Rekla bi hvala. Hvala za vse, kar imam v svojem življenju.

Res sem hvaležna za vse v mojem življenju. Moje drage ljube, ki so s svojimi pristnostmi točno taki kot so. In samo zato bolj dragoceni. Cenim moj dom. Cenim vse stvari v njem. Cenim, da se lahko vozim z avtom naokoli.

Cenim, da sem zdrava. Cenim, da uživam v tem, kar delam. Cenim, da poznam mojo pot. Zdaj v tem trenutku.

Cenim, da lahko blagoslavljam vse v mojem življenju, ki so povzročali zanimive situacije, ki si jih sama ne bi izbrala. To me je utrdilo. In me okrepilo. In me naredilo še bolj pristno. Tudi za to sem hvaležna.

Pa še nekaj bi si rekla. Sprosti se. Vse je zame. Vse Vesolje mi stoji ob strani. Življenje je lepo. Zdaj!

Pa se spet poslavljam od nečesa, kar sem mislila, da mi bo ljubo. 

(Sprejmem, da ni zame. Sprejmem, da je bolj zdaj in tako. Sprejmem, ) 

Očitno ima Vesolje z mano druge načrte. Boljše. Bolj v kontekstu z mojo dušo…

Ljubek prisrčen uspešen zanimiv unikaten dan!

Danes zaupam!

Cmok!

Objem!

Ljubek pristen srčkano lep dan poln ljubezni! (Tudi do sebe!)

P.S.: Življenje je zate! Vse je zate! Bodi še ti zase!