Privilegij življenja je, da sem lahko, kdo sem.
Joseph Campbell
Res je!
In pustolovščina se komaj začne, ko si pustim, dopustim
biti, vse, kar sem.
To je potem potovanje duše. Želim si! In to tudi ustvarjam.
Kaj pa si želim? Sebe! Pristno sebe!
Resnično delam, kar ljubim. Tudi to je pristnost. Ali to je
pristnost. V vseh pogledih.
Danes živimo svojo zgodbo. Danes živimo svoje življenje. Če nam
ni všeč ta zgodba. Obrnimo stran. Začnimo novo poglavje.
Na sveže.
Včeraj sem brala tako dobro knjigo seveda Happiness now
Roberta Holden-a. Kako je lahko ocean brez vode, kako je lahko veter brez raka
in še več primerjav je bilo. Ne more biti! Ker to ne gre skupaj! Tako imamo
vedno v sebi to notranjo radost, srečo, vznesenost, navdušenje. Vedno je tam. To
je prisotnost naše duše v vsem. Njej je vse dragoceno. Vsaka izkušnja. V vsem
najde kaj lepega.
Tako ne gre, da ne bi imeli vedno tega notranjega občutka zadovoljstva,
sreče, veselja. Samo vidimo ga ne, ker nismo povezani s svojim srcem.
Mogoče je tako napisal. Mogoče si tako razlagam. Sigurno pa
je napisal tisto o oceanu. In sigurno je bilo, da duša živi v veselju. Veseli se
vsake naše izkušnje. Ostalo je vse moja interpretacija! Kako zabavno! Ampak čutim
sozvočje s tem. Vedno sem se znala povezati s to notranjo srečo. Vedno me najde
ali jo jaz spet vidim iz megle. Lahko se zanesem nanjo.
Ljubek pristen sijoč srečen dan!
Cmok! Objem!!!
P.S.: Poslušajmo svoje srce še bolj. Naj bo naš kompas v vseh pogledih! Tako je!
Ljubek pristen sijoč srečen dan!
Cmok! Objem!!!
P.S.: Poslušajmo svoje srce še bolj. Naj bo naš kompas v vseh pogledih! Tako je!
P.P.S.: Tukaj pa že nov navdih... https://youtu.be/W60LMhkwc3s
Ni komentarjev:
Objavite komentar