Čisti privilegij!

Kaj se še lahko malo bolj razvajam? Kaj sem še lahko malo bolj pristna? Kaj sem še lahko malo bolj samosvoja?

Privilegij življenja je, da sem lahko, kdo sem.

     Joseph Campbell

Res je!

In pustolovščina se komaj začne, ko si pustim, dopustim biti, vse, kar sem.

To je potem potovanje duše. Želim si! In to tudi ustvarjam.

Kaj pa si želim? Sebe! Pristno sebe!

Resnično delam, kar ljubim. Tudi to je pristnost. Ali to je pristnost. V vseh pogledih.

Danes živimo svojo zgodbo. Danes živimo svoje življenje. Če nam ni všeč ta zgodba. Obrnimo stran. Začnimo novo poglavje.

Na sveže.

Včeraj sem brala tako dobro knjigo seveda Happiness now Roberta Holden-a. Kako je lahko ocean brez vode, kako je lahko veter brez raka in še več primerjav je bilo. Ne more biti! Ker to ne gre skupaj! Tako imamo vedno v sebi to notranjo radost, srečo, vznesenost, navdušenje. Vedno je tam. To je prisotnost naše duše v vsem. Njej je vse dragoceno. Vsaka izkušnja. V vsem najde kaj lepega.

Tako ne gre, da ne bi imeli vedno tega notranjega občutka zadovoljstva, sreče, veselja. Samo vidimo ga ne, ker nismo povezani s svojim srcem.

Mogoče je tako napisal. Mogoče si tako razlagam. Sigurno pa je napisal tisto o oceanu. In sigurno je bilo, da duša živi v veselju. Veseli se vsake naše izkušnje. Ostalo je vse moja interpretacija! Kako zabavno! Ampak čutim sozvočje s tem. Vedno sem se znala povezati s to notranjo srečo. Vedno me najde ali jo jaz spet vidim iz megle. Lahko se zanesem nanjo.

Ljubek pristen sijoč srečen dan!

Cmok! Objem!!!

P.S.: Poslušajmo svoje srce še bolj. Naj bo naš kompas v vseh pogledih! Tako je!

P.P.S.: Tukaj pa že nov navdih... https://youtu.be/W60LMhkwc3s