Spajanje...

Kaj se je že kdo navdušil za filme, sploh božične? Včeraj sem gledala enega. Skoraj dva. No bili so trije, samo ne božični. Imela sem cel filmski maraton. Pa tako dobri so bili. Všeč mi je razplet zgodbe. Vedno. Sploh obožujem srečne konce.

Vsak dan je v mojem življenju srečen konec. Vsak dan je kot nov svež film. Razen če ga ne dam na ponavljanje in ga ponovim znova. Vseeno pa so vedno koščki svežine. Čudovit sončni zahod, ki je že skoraj malo po kosilu… barvitost in nežnost barv me vedno očara.

Zanimivo mi je, kako smo ženske vedno bolj močne. Ali enakopravne. Kar je danes naravno tukaj pri nas, je bilo nedopustljivo v preteklosti. Ali še je celo zdaj kje po svetu tako. Zato tako cenim, da sem doma v Mariboru. Sloveniji. Sem ženska in sem svobodna, da lahko počnem kar si želim. Sem ženska in moja naloga ni samo kuhanje in pospravljanje. Zdaj se vse deli bolj enakopravno. Kot ženska imam privilegij, da lahko izražam svojo pristnost. Izbiram, da sem v srečnem iskrenem zadovoljujočem pristnem odnosu. Ali raje nisem. Moja sreča je pomembna. Lahko postavljam meje, kar še je sprejemljivo zame in kaj ne. Pa to je raj!

Vem koliko imamo ženske odpustiti moškim, ker pač so bili tako naučeni. To je bilo naravno. Imeli so moč, ženska je bila skoraj bolj lastnina, vsaj včasih. Zdaj pa tudi moški rastejo v spoštovanje sebe, da resnično ljubijo ženske in jih cenijo. Vseeno pa si želim odpustiti vsem, tudi generacijam nazaj, ki so drugačni. Želim si videti njihovo srce, njihovo notranjo lepoto.

Ljubek sijoč svež pristen dan, moje drage, moji dragi!

Cmok! Objem!

P.S.: Srčna pot me vedno bolj kliče. Tudi skozi malenkosti. Danes sem pristnost. Srčnost. Toplina. Srečnost. Tako je! Dajem vedno več prostora sreči! Življenje me ljubi!  Sway - Dean Martin (https://www.youtube.com/watch?v=Nx0ekVnQEn8)