Prvič...

Hej, kako sem srečna! Neverjetno! Spet se je zgodilo. Podobno. Isto ne gre… že zaradi komponente časa. Bila sem v trgovini. Spet sem si nagledala srajčko. Živo rdeče skoraj bolj malinaste barve. Z volančki. Ljubkim izrezom. Prikupnimi malimi rožicami. Cvetki bele barve. Neenakomerno.
Moj stil. Lahkotna, a vseeno elegantna. Lepih barv. Živih! Skoraj rdeče roza, ampak močne barve.

Našla sem jo po naključju. Gospa jo je prijela v roke. Takoj odložila nazaj. Napaka. Ali sreča zame! Takoj sem jo pograbila. Hitro… Nabrala sem si še nekaj drugih stvari. Srajčk. Malo sem šla iz cone udobja…

Spet pride gospa k meni. Če je ne boste imeli, bom jo jaz imela. Samo malo. Pa okoli je polno drugih stvari. Oblačil. Torbic. Obutev. Zakaj? Zakaj ravno to!?

Prodajalka je slišala pogovor.

»Kaj ni to velika številka?«

»Mislim, da je,« sem rekla.

Smo že gledale etiketo. Takoj sem rekla, da bi si jo vseeno probala. Samo, da vidim, kako mi stoji. Pogovor je bil zabaven. Sproščen. Zagotovila sem ji, da ji dam to bluzico. Če mi ne bo prav. Kar dvomim. (Naj si kar misli! Hecam se!) Preveč so mi bili všeč zvonasti rokavi. Sploh pa barve. Že zadnjič sem si jo nagledala. Zdaj je ne izpustim…

Pristajala mi je popolno. Pa še dve drugi zraven. Seveda so brez oklevanja šle z mano domov.

Potem sem še iskala gospo po trgovini. Povedala bi ji, da jo bom obdržala, mi je všel in mi odlično pristaja. Ogovorila sem neko napačno. Ampak tako je bilo vseeno, ker sem si jo želela. In mi je bila usojena. Rdeča z belimi cvetovi… popolna. Le zame.

Sebičnost je zabavna. Prišla sem domov in že obrnila celo omaro. Ujema se z veliko stvarmi. Sploh s pikastim krilom. Drugače, a moje.

Dolgo sem živela v lepi zeleni dolini. Danes pa sem se peljala k staršem ma obisk. Tja. Sonce je počasi zahajalo. Lenobno. Vse je bilo zlato rumeno obarvano. Konice visokih trav so žarele oblite v sijaj. Prvič sem videla kaj takega. Po zraku so lebdela puhasta semena. Puhaste bele majhne vatice. Kroglice. Tako lepo so se svetile kot majhne zvezde. Čarobni prah. Peljala sem se čisto počasi, da sem srkala to lepoto. Nepopisljivo. Dragoceno.

Nikoli še nisem doživela takšne popolnosti. Takšne svetlobe. Toliko letečih puhkov. Bili so kor razpihani regradovi cvetovi. Samo lepši.  Bolj kroglasti. Prikupno majhni. Čista čarobnost…

Ljubek pristen dan, moje drage, moji dragi!

Cmok! Objem!

P.S.: Živjenje je praznik! Čista čarobnost! Queen - A Kind of Magic (https://www.youtube.com/watch?v=0p_1QSUsbsM)

P.P.S.: Tako sem uživala v teh lebdečih stvarcah, da sem čisto pozabila fotografirati. Bilo je magično. Nadnaravno nepopislijivo lepo!

P.P.P.S.: Na majici niso bele rožice, ampak bele sveteče vejice. Čarobno!