Če imam na voljo užitek ali ne, mislim, da vem, kako bi se
odločila. Vedno!
Včeraj sem si natočila kopel. In to nenavadno. S penicami. Kako
pa to paše. Bila sem že cela dremava. Tako čisto na sproščeno mi je vse vleklo.
Vidim, da bi rada to večkrat izvajala. Tko redno prakso. Kot dihanje. Nujno je!
zato, ker tako sprošča.
Zakaj ne bi uživali, če lahko.
Živost je vsepovsod okoli mene. Vidim drevo, ki se počasi
nagiba lev in desno v vetru. Velika črna ptica je preletela njeno krošnjo. Okoli
brenči veliki sršen. Vse je v cvetu zunaj. Vse. Igriva je narava ta čas. Odela
se je v najlepše barve. Trava izgleda tako dobro, ko še je vsa razkuštrana. Neporezana.
Divja. Razrastla. Nepokošena. Prav vlada okoli hiše. Čisto se je razrastla.
Tako se počasi razrašča ustvarjalnost v meni. Včasih sem še
jo rezala. Nisem ji dajala proste poti. Ali sem sploh preslišala namige. Samo pustila
sem jo. Ali jo ignorirala. Pa se je vedno znova vračala. Me vedno zapeljevala. Vedno
enako nežno. Vabljivo. Mamljivo. Zdaj se ji en morem več upreti.
Izraža se skozi mene. Preko oblačenja. Slikanja. Pisanja. Kuhanja.
Uh, tu še je prostora za napredek.
Gledala sem z družino masterchefa. Kako je to bilo pestro! Bila
je meglica iz sladkorne pene. Po njej so polili sadno omako. Potem se je
meglica razkadila. Spodaj se je pokazal otoček. Super sladica! To pa je
ustvarjalnost v kuhinji! Kaj takega pa še ne!
Ljubek pisan pristen dan!
Cmok! Objem!
P.S.: Ljubezen je v zraku. Poljublja nas s sončnimi žarki. Oliver Dragojević - Vjeruj U Ljubav (With Oto Pestner) (Live) (https://www.youtube.com/watch?v=kV_bl8gMASM)
Ni komentarjev:
Objavite komentar