Sreča k sreči! Jače!

Življenje je tako puhasto kot pene na kavi. Rada imam penice. To vse bolj začini in naredi bolj zanimivo. Bolj okusno in še bolj slastno. Vem. Včeraj je bila tako lepa noč. Luna. Zvezde. Vse. Sončni zahod čisto počasi. Ljubek dan!

Malo nostalgije ne škodi. Prek malo več kot letom sem začela pisati blog. Raziskovanje svoje srečnosti. Nihče ti ne more dati pravega odgovora. Samo vsak zase ve. Kaj pa je tebi sreča?

Tako lepi dan kot je danes. Razvajanje. Cartanje. Sprehod po mestu. Prižgana svečka na mizi. Lepo oblačenje. Saj ni treba, da je skladno, samo da je fajn! Bolj je nakičano skupaj, boljše je. Vem, barve in barvitost so moje življenje. Saj so umirjeni monotoni monokromi toni tudi lepi. Elegantni. Samo bi se jih naveličala. Danes. Že zdaj.

No, o tem, da že pišem eno leto. Kaj sem se naučila v tem letu? Ali bolj utrdila? Še bolj poslušam svoje srce. Ni treba, da me vlak povozi, da vem, da mi ni všeč.

Lahko sem že ob malem: »Hmmm, tu pa se mi nekaj ne zdi vredu. Nekaj me moti. Slab občutek imam,« ustavim.

Se začutim. Pozornost dam temu malemu motečemu kamenčku, ne pa da me potem povozi skala. Pa tudi če me! Vem, lahko se poberem in grem dalje! Zabavno je lahko karkoli.

Včeraj so se mi dogajale same zabavne stvari… Prav na glas sem se morala smejati… Kaj hočeš, vedno je pravi čas za norčije in nerodnost… Smeh!

Ljubek samosvoj dan!

Cmok! Cmok!

P.S.: Danes je najlepši dan do zdaj! Bryan Adams - Heaven  (https://www.youtube.com/watch?v=s6TtwR2Dbjg)