Barvitost življenja...

Danes sem tukaj na kavi. Toplo mi je. Imam čudovti razgled na zasneženo Pohorje… Čarobno.

Včeraj sem našla popolne zlate čevlje… samo niso imeli več moje številke. Skoraj sem si že prevelike kupila… eh, veš da ne! Kako mi je žal, da si nisem velikih kupila… Grem gledati, če še jih imajo. Uh, sploh je moje življenje čudovito. Samo za zlate čevlje. Tako čudovito… rada imam svoje življenje. (In zlate čevlje! pa rdeče!!! Jeeee!)

Zdaj pa pijem svojo najljubšo kavo z lešnikom. Latte machiato. Božansko. S smetano… penicami… obezno. Poslušam dobro glasbo. Super je! Imajo tako lepe lončke z jelenčki in snežaki. Pusti snežake… pingvini so… s šali. Ljubko.

Zdaj pa še grem domov malo ustvarjati. Zadnjič sem bila pri jezeru. Bilo je tako hladno, pa tako lepo. Vse je tako lepo odsevalo. Ravno prav sonca. Drevesa v živo rumeno oranžnih tonih, kot da se ogledujejo v odsevu gladine. Kraljevsko bogata. Barvita. Kot moje življenje. Sijejo v vsej svoji lepoti.

Kar ostala bi tam. Tako je lepo. Tako puhasti beli oblački, kot da so naslikani. Neresnično čarobno lepi. Sončni žarki skozi… zahajajoče sonce… Lepo!

Obožujem svoje življenje v polnosti. Diha skozi mene čarobnost...

Popolnosti dneva daj priložnost! Res je lep!

P.S.: Naj vse teče v svojem ritmu... Bryan Adams - Cloud Number 9
 (https://www.youtube.com/watch?v=QhO-4cCQSUU)