Danes sem iz dolgočasja sčistila hladilnik. Generalno! Vem,
prazniki in tako. Saj mi veliko pomeni. Jutri zjutraj zajtrk. Z ljubim. Potem
pa še z družino. Sredi vsega tega pa me kliče, če mu lahko liste prinesem, da
si bo zapiske naredil, da se bi on učil… Pozno je že bilo. Vse sem naložila v
hladilnik na prvo polico, ostale pa pustila v pomivalnem stroju, da se do konca
operejo. Cela grmada stvari… Samo, da se bo lahko učil. Zvezek.
Prva trgovina. Nimajo. Druga in tretja že zaprti. Dežurna.
»Gospa, zvezke imamo, ko je sezona. Septembra…« mi reče prodajalka.
Točno vem, kje so jih imeli. Na polici pred blagajno. Praznina. Kupim čokoladne
jajčke. Polnjene! Uuu! Saj sem jih tako prej pozabila. Vse je za nekaj dobro.
Včasih pač ne gre uresničiti želje in pomagati. Bova pa šla jutri zjutraj po
material za učenje.
Malo je vihal nos. Spet sem si zaželela, da ga »ugrabim«.
Seveda srček. Pa sva šla. Lepa cesta mimo travnikov s poraslim regratom,
puhastimi lučkami. Kontrast gosto živo rumenega in prosojno pajčevinastega. V
ozadju pa zelena barva trave, dreves. Hiše so bile redke. Blago nežno
vzpenjanje na koncu med vinograde. Res se vidi srček! Iiiii! Kako lepo!
Obožujem. Videla sem ga nekje naključno. Zdelo se mi je, da mora biti res
daleč, pa je tako pri roki. V Svečini. Res ljubko prisrčno romantično.
Po ozki cesti sta se pripeljala dva tujca od res daleč. Že
je bil komentar, če sta se izgubila. Mogoče pa je on zelo zelo romantičen…
Vmes sva se še ustavila na razstavi pirhov. Meni so bili
všeč naravno pobarvani črno rdeči (s srčki). Nekateri so bili preluknjani in je
skozi njih sijala čipkasta svetloba. Ljubemu pa so bili všeč pirhi s perlami.
Res so bili lepih barv. Kako sva si različna. Pestrost. Bogastvo izkustev in
užitek deljenja tega. Potem pa slastno kosilo!
Lepe pisane pestre pristne praznike! Cmok! Cmok!
P.S.: Moji dragi, pa pisana jajčka!
Ni komentarjev:
Objavite komentar