petek, 21. april 2017

Moj črni konj...

Danes je vse bolj razigrano! Ne morem verjeti, da imam vikend prost! Čas mi mine kot nor. Zdaj pa nekaj dobrega kuhati.

Prej sem se nekaj hecala in je bilo tako fajn. Super mi je biti doma. Včeraj sem celo knjigo indijskih pesnikov prebrala, da bi našla kako lepo, ki bi izpovedovala ljubezen. Pa ni bilo nič kaj takih tem. Želela sem ljubemu skrajšati delovni dan. Pa sem potem v drugi našla polno takih…

Modrost poišči, ki bo
razvozlala vozel.
Poišči pot, ki tebe vsega
bo prevzela.
Zapusti, česar ni,
kar je utvara,
ter išči to, kar je,
četudi je nevidno.
    Rumi

Večkrat se mi dogaja, da želim nekaj razvozlati, pa še samo bolj vse zapletem. Počasi bo že cela jopica iz tega nastala. Ali pa vsaj šal. Mi bo vsaj toplo…

Zaupam, da so v mojem življenju pravi ljudje. V moji orbiti so ljudje, ki so zame. Drugi počasi lebdijo vstran. Jaz sem to, kar sem. To je vse. Samo sledim svojemu sijaju. Zaupam. Sijem. Zaupam. Živim polno. Nisem samo duh. Razvejana sem v vse smeri. Krošnjo dvigam k soncu.


Prej mi je bilo tako smešno, ko sem slišala kitajski pregovor. Če ti konj pogine, idi dol z njega! Kako enostavno! Kako logično! Kako smešno! Sedim na katerem področju svojega življenja na mrtvem konju? Kje mi manjka veselja, razigranosti, gibanja? Kje sem na bregu reke, namesto v reki, v toku?

Tako, pa sem razvozlala vsaj nekaj! Lep dan na divjem vrancu!?! Cmok! Cmok!

Ni komentarjev:

Objavite komentar