nedelja, 2. april 2017

Slastni bonbončki za dušo...

Živim blizu tako lepega drevoreda mogočnih dreves. Vmes med vsakim med njimi, so čudoviti ogromni rumeni cvetoči grmi. Ne vem kako se jim reče, ampak mogoče Jožefove palčke. To me je preblisnilo. Zdaj. Kontrast med sončno rumenim in temnil lubjem je tako prekrasen. Čudovit. Kot moje življenje.

Danes sem naletela, ne čisto naletela, saj namerno berem to knjigo, na vprašanja. Anita Moorjani, ki mi skozi črne črke govori kot prijateljica.
»Se ljubite in cenite?
Ste srečni?
Ali imate v življenju ljudi, ki so za vas pomembni in vi zanje?
Ali čutite, da je vaše življenje nečemu namenjeno?
Kaj vam vzbuja strast?
Kaj vam prinaša radost?«

Sploh ti zadnji dve sta mi pomembni. Strast mi vzbuja narava. Zahajajoče sonce. Lepota. Milina. Slikanje, packanje, mešanje različnih barv. Ples. Glasba. Smeh neumnostim. Sprehodi ob reki. Žgečkanje s sinom. Klepet, gledanje v oči s toplino in dotiki z ljubim. Male nagajivosti. Sproščenost. Igrivost. Igra z otroci. Pogovor s prijateljico. Dobra kava. Odlična zdrava hrana. Sadni »smuti«. Pisanje. Fotografiranje. Branje v postelji. Zajtrki ob katerikoli uri… Lahkotnost.

Bolj kot pišem o tem, bolj me vse te stvari vlečejo. Strast in radost bi lahko rekla, da je zame enako. Vedno mine čas s svetlobno hitrostjo. Zdaj pa lahko kaj od tega uresničim.

Kopel. Joga. Toplice. Planine, ko se razprostre pogled nad vse. Raziskovanje novih krajev. Potovanja. Morje. Valovanje. Šumenje. Borovci. Školjke na plaži. Kopanje. Meditacija. Stol v morju, ko pišem, da me valovi nežno božajo. Čisti užitek. Viseča mreža v senci. Potepanje po starih delih mesta in pitje kavice v kakam lepem lokalčku. Potovanje v neznano , ko se kar tako ustavim v kakem malem prijetnem kraju in skočim na kavico tja. Berem časopis, čeprav je v italijanščini, ki je sploh ne razumem. Pozabim na čas. Dobra morska hrana.

Kaj če bi imela post od računalnika, telefona, televizije… potem bi imela več časa za vse te radosti. Če ne me pa kar posrka noter in dopoldan mine kot nič. Žal mi je vsakega trenutka, ko nisem prisotna. Radostna. Se veselim. Samo sem. Ampak zdaj jih spuščam. Odločam se za novo akcijo. Projekt radost.


Lep iskren pristen nagajiv dan! Cmok! Cmok!

P.S.: Dovolj branja! Akcija! Veselje! Cartanje duše!

Ni komentarjev:

Objavite komentar