Panika!

Skoraj bi pozabila po avto iti! Seveda sem bila malo pozna z menjavo letnih in zimskih pnevmatik. Čas mi je kar odfrčal… Petnajst minut sem še imela do odhoda na delo. Pa se spomnim! Sploh nimam avta! Pa je šlo mojih zadnjih nekaj minut relaksacije. Pridem tja. Stal je avto dvignjen v zrak! Ne! Ni še! Sem že videla scenarij klicanja v službo… Moral bi že biti končan pred uro in pol.  Vse se je pomirilo v meni, ko sem dobila ključe, račun in sem lahko šla. Kako srečna! Na delo! Včasih se prav veselim tega… kot danes.

Bila sem na razstavi od prijateljice. Kako dobre barve. Slike. Iskanje. Prenašanje notranjega sveta navzven. Najboljše pa jo je bilo objeti, poklepetati o vseh slikarskih drobnarijah. Še veliko več bi jo vprašala, pa je čas kar pobegnil. Od majhnih platen, do ogromnih. Obožujem ! Na koncu pa sem še dobila vrtnico tako lepo prelivajočih barv. Izjemno. Polepšala mi je dan!

Znanec je bil presenečen nad mojo frizuro. Prej sem imela daljše lase.  Ko pa sem mu povedala, da sem še imela lase v zrak na irokezo, pa je tako rekel, da sem nora. To še ni nič. Zdaj si še tako ne upam tako. Kako še le bo, ko bom starejša… Samo lasje so… in vesela sem, da sem si dala urediti pričesko tako, kot sem si vedno želela.

Toliko mi pomeni, ko imava z ljubim skupaj zajtrk. Spijeva kavo s penicami. Se kaj pogovarjava. O načrtih za potovanje. Sanjah, ki jih uresničujeva. Slikanju. Otrocih. Nočnih sanjah. Podebatirava. Se hecava. Obožujem jutra, ne glede koliko je ura. Obožujem, da se ga dotikam, da ga gledam v oči. Obožujem to bližino, ko se nikamor ne mudi. Čas obstane. Le niti med najinima dušama se še bolj prepletajo.

Zaupam, danes. Le zaupam, da naju nič ne more ločiti, samo nebo. Dober občutek. Včeraj me je soseda videla z vrtnico. Sklepala je, da mi jo je dal ljubi. Kaj ti si še vedno tako zaljubljena? Sem. Kako lepo, da sta se našla taka dva skupaj. Res je lepo. Lepo mi je z njim. V vseh pogledih.

Lep izjemen pisan dan! Cmok! Cmok!

P.S,: Bila sem še več kot pol ure prehitra na delu...