Danes je sončni vzhod tako lepo nežno obarvan. Ljubko.
Res prijetno in sijoče. Nežno roza do nebeško modre barve. S sijočimi obrobami. Kako je
lepo! Oblak kot da žari s svojim notranjim sijem. Že jutro je tako čudovito
obarvano! Kako čudovit dan šele bo!
Obožujem vegetarijansko prehrano, s tem da jem ribe. Moj
ljubi pa je nor na meso. Jaz sem rada v naravi, on pa bi skozi neke serije
gledal. Saj je zanimivo, samo to se mi zdi izguba časa. Če lahko kje sedim ob
jezeru ali raziskujem okoli njega, se sprehajam, potem sem srečna. Čutim
živost, mir, povezanost in jasnost. To prav obožujem. zelo sva si različna glede
prehrane, načina sprostitve, skupaj nama je užitek, čas tako hitro mine kot bi mignil. Res pa je, da oba rada jeva dobro...
Imam zelo rada take kitajske nudeljne v lončku, ki jih samo
preliješ z vodo, potem odcediš in dodaš
sojino omako. Ali pa pustiš tekočino in se je kot juhica. Odlično in hitro
pripravljeno, ko ni časa za kuhanje… (ali idej…) Jeva s sinom sočno kosilo na
balkonu v visečih mrežah. Seveda sem jedla s palčkami, ker mi je to super
občutek. Lepo počasi. Občutim nekaj žilavega med zobmi. Košček je bil velik
štiri krat štiri milimetre, ampak dovolj. Vse sem pustila. Roke so mi tako
smrdele po piščancu, da sva se s sinom morala tako režati zraven. Zelo zelo
dolgo časa. Kakšen okus! Pisalo je z zelenjavo, čisto na koncu pa piščanec… Potem sem šla pogledati...
Bila sem za par trenutkov ne nemesojeda… Ni mi niti malo žal, da ne jem
mesa. Mogoče pa bo katera žival preživela in ne bo imela tako žalostnih oči.
Cmok! Cmok! Sijoč dan, nasmejan! Čudovito pristno obarvan!
Ni komentarjev:
Objavite komentar