Na moji pisalni mizi sta dva kozarca. Velika. Enega imam za
kovance. Drugega z listki, kaj se mi je tisti dan zgodilo najlepšega. Malo sem
ga pregledala, prelistala. Pisma. Sploh sem pozabila, da je eno tam. Pisalo je
na ovojnici. Odpri za svoj rojstni dan. Neznana pisava. Mami? Ne. Sestra? Ne. Berem.
Hvala za objeme, tvoja toplina je tako srčna… Seveda od prijateljice. Hvala.
Kako poboža moje srce nekaj tako dragocenega. Včasih pridejo
dnevi, ko rabim malo cartanja. Potem sežem po velikem kozarcu za vlaganje.
Brala sem neke listke iz leta 2015. Sestra mi je napisala,
da sem bila diva večera na atijevem rojstnem dnevu. S sinom sva se kar v
začetku januarja odpravila s kolesom po snegu na najljubši sladoled. Spletel mi
je prstan v obliki metuljčka (mašeljčka), ki se mi je odlično podal k večerni
obleki. Sina sem vlekla s sedežna in sva se zraven smejala kot nora. Delala sva
dišeče kopalne krogle za darilo. Prvič. Zraven sva se tako smejala, da sva
ležala na podu. Natakar mi je pomežiknil, ko sem šla iz kavarne.
Noter si hranim tudi vstopnice. My fair lady. S teto, bilo
je fajn. Gledališka kavarna. Labodje jezero. Čudovite obleke, čudovit ples. Latino
Royal, ples, salsa, klepet, novi koraki…
Če bi mi začelo goreti stanovanje, bi sigurno pograbila
drugi kozarec, z listki lepih dragocenih trenutkov. Vsak dan mi jih je več kot
eden, samo opazim jih… Pa so moji za vedno. Ljubim svoje pinki puhasto življenje!!!
Love! Kiss! Kiss!
Ni komentarjev:
Objavite komentar