Včeraj smo spet igrali monopoli. Spet! Kaj mi je te bilo!? Kaj
mu je sploh bilo? Ljubi me oblije z mrakom mraza, ker imam eno kartico zemljišča
več. (Ljubi in sovraštvo v enem stavku nikoli ni dobra
kombinacija…) Je še to normalno? Med igro me ne ljubi. Res? Zakaj se potem reče
igranje?! Ker naj bi bilo fajn!!! Res?! Saj vem, drama. Kraljica drame. Ampak res!?
Ali me hecaš?
Najlepši trenutek monopolija je bil, ko mi je kroglica za
metanje padla pod regal. Najprej jo je šel iskati sin. Pod sedežno. Ulegel se
je na tla. Ko sem mu povedala, kam je padla, je še kar iskal na istem mestu. Zato sem
se odločila, da jo grem iskati pod regal. Vmes se je že ljubi ulegel na tla. Daj
mi telefon, da posvetim. Seveda je bilo že prepozno, ker sem videla, kam je
padla. Tam sem jo že tudi iskala. Sam si je vzel telefon. Svetil. Jaz pa sem
uživala na tleh. S sinom sva se nekaj hecala. Potem sem morala iti stran, da je
lahko kroglico ven dobil. Nekaj se je pritoževal, da nisem šla dovolj stran. Imel
je PMS. Prav uživala sem na parketu, ko mi je malo hrbtenico zravnalo. Ljubemu pa
sem bila samo v napoto. Potem jo je ven frcnil, da sem jo imela pri glavi. Če bi
se prej vstala, je zdaj ne bi tako z lahkoto pobrala…
Jaz sem ful tekmovalna, ampak to!? To pa presega vse meje. Vstala
sem se sredi igre. Rekel je, da mu je cilj, da me čisto onesposobi. Ok. Predam se.
Onesposobljena sem. Vse moje kartice si lahko razdelita. Zmagal si. Si zdaj
srečen? Pa to ni igra. Visoka napetost! Elektrika!? Kssss! Au. To me je bolelo. Tako je to. Res!? Pa daj no?! Dovolj imam
neumnosti.
Ego v meni vidi ego v njem. Vojna. Kdor ni z mano, je proti
meni. Res želim živeti v tem? Ne. Mir. Ljubezen. Danes izbiram to. Danes je nov
dan. Danes vzhaja novo upanje. Sonce je skrito za oblaki, ampak vem, da je tam.
Tudi ljubezen.
Danes sem jaz ljubezen. Danes si želim malo razvajanja. Delanja
za doktorat. Malo napredovanja. Malo sprostitve. Danes je tako lepi dan. Prej še
je bila tema. Sploh ne vem, kdaj se je zdanilo, tako dolgo že pišem. Včeraj sva
malo kelpetali s prijateljico. Kako je lepo, ko me ima nekdo rad, točno tako
kot sem. Vse je mogoče. Zaupam.
Včeraj sva spet dobila nove ribice. Koralno modre barve. Prav
ljubke so. Korenina se je odlično odnesla v akvariju. Vse je brez alg. Imava tri
majhne rdeče s črnimi repki. Čisto mini. Kot plavajoči ogenjčki. Luškane. Fajn je
imeti akvarij. Prav pomirja. Res. Zdaj še imava zračne mehurčke, ki žuborijo
izpod kamnov in ene manjše, ki grejo iz korenine. Uspelo je. Uničila sva črne
čopaste alge. Brez drame. Saj nekaj… Danes je nov začetek. Love feels good! I feel love!!! (https://www.youtube.com/watch?v=ypgVc9cC-Jc) Love! Cmok! Cmok!
Ni komentarjev:
Objavite komentar