Male ribice imava! Kako so ljubke! Skrivajo se v mahu. Imajo
samo dve mali veliki očki! Kako so srčkane. Zdaj sem jih lovila s fotoaparatom,
pa so prehitre. Obrnejo se stran, zaplavajo drugam, nič fotogenične, kaj češ…
Na koncu sem imela polno kozic na sliki. Kaj sem slikala?!
Zjutraj se je iz megle dvignilo sonce. Bilo ga je samo pol.
Razveselilo me je. Če po resnici povem, so me zbudili zapeljevanji obredi. Golobov.
Ko sem jih pregnala, sem videla sonce. U, kako je lepo! Telefon! U, kako je
mrzlo! Sveže!
Včeraj je nečak praznoval rojstni dan! Po sankanju, smehu in
izjemno dobri hrani, so bili otroci zaspani. Igrali smo se neko novo igro. Čisto
sem naštudirala pravila. Problem je bil, ker ta krogla oddaja zvoke. Ravno, ko
bi naj nečak zaspal, smo spet čarali s kroglo… Ful je bilo fajn, sploh ne vem,
zakaj tako hitro padem noter… Prav borila sem se! Dokler nisem bila glavna
krivka, da otroci ne spijo! Pa se nisem nič kaj bolj drla od drugih. Mogoče malo…
Ne priznam…
Danes pa veliko gledam televizijo. Proti televiziji. Ker sem
si postavila šopek spredaj. Sončne vrtnice.
Včeraj sem poslušala Eckharta Tolle o razmerjih. Kako smešno
je bilo spoznanje, da ima prav. Drug drugega dopolnjujeva. To je ljubezen? Nikoli
te drugi ne osreči. Poročiš se, da imaš pogodbo, ki zavezuje drugega, da te ne
bo zapustil. Res?! Če ljubiš, je ljubezen vedno prisotna. Drugače pa je bitka
egov. Veliko ljubezni. Vedno. Kiss! Kiss!
(Ena ribica je na sliki, če res dobro pogledaš. (Vidijo se samo očke!))
Kiss! Kiss!
Ni komentarjev:
Objavite komentar