DAN POLN POETIČNOSTI

Ljubim svoje življenje!

Kaj če bi vsak dan živela, kot da je poln poetičnosti?

Saj tudi je! Zjutraj je sonce nežno grelo dvorišče in sijalo skozi zaveso starih jablan. Počutila sem se tako mehko ogreto, ko sem samo sedela na soncu in mu nastavljala na pol priprte oči in ves moj obraz. (Medicinski Medij ima meditacijo, da se petnajst minut kopamo v soncu in vsako našo celico spodbudi, da se nam okrepi imunski sistem in da sprejema Svetlobo.) Še bolj sem uživala v smutiju in če bi bila mačka, bi predla zraven.

Polna sem navdiha in komaj čakam, da začnem pisati naprej. Bomo videli, kaj bo nastalo! Sem pa na polne vznemirjena in napolnjena s srečo in veseljem. Čutim, da so na našem planetu nove energije in rada jih imam. Čutim, da podpirajo Ljubezen in Svetlobo. Ali kot bi rekel Kryon, da je čas, da se vlak, ki je samo kroži v tirnicah v krogu in s tem ponavljal zgodovino, poda na novo svežo pot. In zdaj smo na taki NOVI poti. Pravi, da je sodelovanje nagrajeno in bolj lahkotno in da nas lažje pripelje vse tja, kamor želimo iti – v mir, Ljubezen – da je za vse vsega dovolj. To zares deluje. Zdaj je čas čiščenja in prečiščevanja in tako se bodo neumnosti takoj pokazale za to, kar so – samo neumnosti, ki so nam jih želeli vpeljevati še naprej. Ampak ta krog je prekinjen.

Čutim in vem, da imamo vso podporo vesolja, kot bi rekla Kassandra – Suzan Ashley. Zdaj pa je čas, da se odpremo svojemu resničnemu bistvu, da smo Ljubezen. Mi smo že Ljubezen in tako tudi zaživimo. Kdo pa je drek mešal, pa ga naj zdaj tudi voha (ali magari je, vseeno mi je), saj je njegov. Tako je to. Naj se vso sranje vrne pošiljatelju. Suzan bi lepše rekla, samo: »Vrni pošiljatelju!«

Zdaj je čas, kot bi rekla Kassandra – Suzan Ashley, da vsak dan prosimo Boga, da odstrani vse zlo z našega planeta – naše ljube matere Zemlje, da je prehod lahek za vse.

Naša srca niso več dom temu sranju, saj smo spregledali vse manipulacije, saj postajajo samo bolj in bolj očitne. Naše sedežne so dom samo toplini in Ljubezni, tako da zlahka zaloputnemo vrata vsakemu strahu in vsemu, kar je manj kot Ljubezen.

Jaz vem, da me to tako zmoti, da me prav prisili, da se spet dvignem. Včasih rabim ves teden, potem pa se vse v trenutku spet dvigne, ko se vsaj malo potrudim zase. Lahko je sprehod, lahko je ples, lahko je določena afirmacija, ki me spomni, pisanje dnevnika, pogovarjanje z drevesom, klepet s sestro, risanje s svinčnikom, uživanje v dobri hrani, sprehod po vrtu in opazovanje, kako vse uspeva, opazovanje modrega neba in puhastih oblakov. Malenkosti. Malenkosti, zame pa trenutki, ki popolnoma spreminjajo mojo vibracijo. Kaj sem pozabila meditacijo napisati?! Opa?! Tako pa ne bo šlo! Zjutraj je najprej meditacija, tako da se priklopim nazaj na svetlobo ali bolj rečeno, da se naravnam na svetlobo v sebi, da je prisotna ves dan.

Pisanje pa sem ja napisala?! Sem! To mi je tudi dragoceno! Veliko časa sem se spraševala, če naj pišem negativne občutke, ki jih imam, da ne bi povečevala njihove vibracije. Pa mi zdaj to tako pomaga, kot bi vsak dan pometla ali posesala dom. Če ne pa bi to potlačevala in vlekla ves dan s sabo. Takoj ko pa izpiš
em, pa spet pridobim jasnost. No, to meni pomaga. Potem pa napišem, kot nam je rekla Kassandra – Suzan Ashley na prejšnjem kanaliziranju: »Jaz sem tako srečna, da…«

Srečna sem. imam ljubko življenje. Zdaj pa grem ustvarjati naprej. kaj pa si ti ustvarjaš?

Ljubek pristen nagajiv lahkoten srčkan pisan barvit lep sijoč vesel jasen živahen kreativen iskren blažen dan poln smeha!

Spuščam vse, kar mi več ne služi. Zdaj sem svobodna v vseh pogledih. Zdaj ustvarjam novo prihodnost. Res sem srečna iz vsega srca!