Sijaj

 

Včeraj sem bilo tako lepo presenečeno prijateljice. Šli smo po nakupih in povabilo na kosilo bilo je tako lepo presenečenje! Seveda v mojo najljubšo restavracijo. Rada imam raznoliko in raznovrstno hrano. Sploh tujih kuhinj! To me vedno navdušuje in to mi daje to možnost izbire oziroma me spomni na drugačnost vseh nas in da je naša drugačnost lepa in cenjena.

Čutim, da sem potem lahko bolj stiku s svojo naravo, kot cenim in sprejemam kulture drugih in tudi načine življenja drugih. To je zares dragoceno.

Potem sem si še zvečer privoščila kopel in sem tako uživala v njej. Res je, imam lepo življenje in hvaležna sem, da me obkrožajo tako prijetni srčni ljubeči, iskreni, prijateljski ljudje. To je največ, kar si lahko želim. To mi je dragoceno!

In kaj si zares želim v svojem življenju?

Da imam pristna prijateljstva, ki me zares opogumljajo in iz mene izvabljajo najboljše kaj sem.

Včasih pa me na čuden način presenetijo. Ne tako dobre situacije. Tako dobre in ne dobre, kot bi to rekli »zanimive« situacije, ki me malo bolj pretresejo. V dno duše. Kot bi mi najprej vzele notranji mir in se zgostile okoli mene.

Potem pa počasi. Čisto počasi. Res počasi. Počasi – razpustim njihovo gostoto in da lahko končno zares zaživim iz sebe ven pristno.

Ne bom več v strahu ali suženjstvu teh situacij. Zdaj se sproščam to, kdo sem. V sebi sem resnična ljubezen in to je največ, kar lahko dam svetu. Zdaj pa je čas, da zares tako tudi živim. Lepo življenje imam in želim si ustvarjati še lepše življenje. Moja lepota duše se odslikava tudi navzven.

Ti si ljubezen in ko to zares začutiš, veš, da dobiš pravo sliko, kako se vse dogaja zate.

Lep ljubeč pristen dan!

Sledi svojemu srcu. Zaupaj si.