Kje še v sebi nosim jezo?
Jezna sem bolj kot na druge na sebe! Toliko časa sem
potrošila za nič! Vlagala sem energijo v dobrobiti in spreminjanje – seveda prostovoljno – za druge.
Potem pa ni bilo nič iz tega. bili so enako nesrečni kot prej!
Le kaj sem se naučila iz tega?
Sem se samo poskušala zamotiti, da se ne rabim ukvarjati s
sabo? Sem se tako zaposlila z letanjem okoli drugih, opravki – saj veš, da
morajo biti narejeni in s splošnimi stvarmi dneva, da sem namerno ustvarjal
okolje zapolnjenosti, da se res ne bi rabil ukvarjati s svojimi čustvi in
prizadetostjo!?
Sem vlagala ogromno energije v to, da bi me končno imeli
vsaj malo radi in me sprejeli? Pa sem bila zavrnjena na polni črti?! Sem zato
jezna?!
Bolj se mi zdi pritajena jeza. Ker potem se vedno nekje
udarim v malega prsteka na nogi ali se kje zahakljam.
Sem res jezna?
Saj veš, da pridne punčke so vedno nasmejane in dobre volje.
Do vseh so prijazne in dobrodušne in ustrežljive, ne glede na to, kakšni
kreteni se pojavljajo v njihovih življenjih (in kaj jim vse delajo)!?! Komu to
koristi? Sigurno ne zdravim odnosom! Sigurno ne spoštljivim odnosom!
Zdaj z lahkoto izražam jezo! Zapravila sem veliko časa! To je
tudi dobro, da zdaj še bolj vem, kaj ne bi več ponavljala!
Torej lekcija je bila globokospoznavnorezna in mogočna! Moja
sreča je moja najpomembnejša skrb, ne glede ali se drugi strinjajo ali odobravajo
ali ne! To je njihova stvar!
Kako pa si ti s svojo jezo? Jo izražaš na zdrave načine za
preoblikovanje »zanimivih« situacij v zdravilne? Louse Hay je predlagala
boksanje v »pojšter« (blazino za glavo). Kaj če bi danes poskusila to!?
Ljubek srečen srčkan sijoč vesel pristen dan!
Čarobnost je doma v tvojem srcu! odri ji vrata na široko, da
se še bolj razcveti na soncu ljubezni!
Ni komentarjev:
Objavite komentar