Odgovornost (zase)!

Kaj ni zanimivo, da sem lahkotnost? Kaj ni zanimivo, da bog vse ureja v moje najvišje dobro in dobro vseh?

Tako zlahka takoj prevzamem krivdo nase. Zdaj pa je bilo dovolj! Prevzemam odgovornost, ki razkriva vzorce v meni, ki so do tega privedli – ne bom pa se več zapirala v ječo pod težo obtoževanj – lastnih, ki so še bolj kruta od drugih.

Sprejemam odgovornost. Kaj lahko zdaj naredim drugače? Kaj sem se iz tega naučila? Ne sprejemam pa več nase težo krivde, ki jo naredim stokrat pretežko, če ne še kje več!

Sicer pa zakaj bi jaz nosila težo od drugih, če so naredili neumnost? Zakaj bi jaz nosila težo od drugih, ki so me prizadeli? Si res želim nositi breme drugih in hkrati še nositi krivo, ker so se oni neprimerno obnašali? Pa kaj res? To ni moja napaka! To ni moja šibkost! To ni moja slabost!

Hvala za razkritje mojih vzorcev, te lahko spremenim. Na tem lahko delam. Vse ostalo sranje pa se naj vrne od kod je prišlo! Tako je! Vedenje drugih do mene, me ne določa! To je samo njihovo lastno sranje, ki ga imajo v sebi! Zato ga nisem več pripravljena nositi! Nič več!

Ne dajem več svoje energije!

Vdih! Izdih! Zdaj vse to spuščam, naj bog to uredi. Zaupam mu.

Kaj pa so tvoji vzorci? Nosiš bremena drugih in se še kje samoobtožuješ? Danes se osvobodi!

Ljubek vesel radosten lahkoten pristen nasmejan živahen srčkan miren dan!

🌷 P.S.: Čudovita si. Neguj svojo dušo! Sledi svojemu srcu!