Toliko let sem si prizadevala, da bi me vsi imeli radi! Pa nič
več! Nič več! Ne hvala! Dovolj je bilo! Spokajte s takimi idejami! Kdo pa se je
trudil zame? To je potem ta zagrenjenost, ko nekaj daješ z namenom, da bi te
ljudje imeli radi, pa tega ne dobiš! Dovolj je bilo! Ne bom več nase sprejemala
bremen drugih! Naj sami procesirajo svoje sranje – no mislim, stvari! Saj so
odrasli! Ne bom jih več nosila na svojih ramenih. Samo puklasto se potem držim
in nimam hrbtenice!
To je bila izguba časa in energije. Ali pa nalaganje –
investiranje v svojo odločenost, da zdaj pa si res želim živeti srečno in
pristno! Ne glede na druge, če se odločijo za srečo ali ne! To je njihovo! Ne rabijo
biti vsi srečni in dobre volje, da sem jaz lahko srečna! Ne rabijo vsi v vrsto
poravnani z iskrenim nasmehom na obrazu, da sem potem komaj lahko jaz srečna! To
je vse njihova izbira – moja pa tudi!
Odpade osrečevanje vseh in prilagajanje vsem! Dovolj je
bilo! Zares!
Dopuščam jim, da so slabe volje, koliko jim srce poželi!
Jaz pa vem, da se želim počutiti dobro in bom vse naredila,
da se bom tako tudi počutila!
Kako se pa ti lahko postaviš na prvo mesto?
Ljubek srčkan radosten vesel jasen igriv prijateljski
edinstven razigran hvaležen dan!
Tvoje srce te vodi prav, sledi mu!
Ni komentarjev:
Objavite komentar