Spogledovanje...

Kako lepo življenje imam! Kar ne morem se načuditi. Mogoče, če gledam od zunaj, ni videti tako. Ampak čutim ta notranji mir, notranjo srečo, notranje zadovoljstvo in lepoto v vseh pogledih.

Pristnost sem v tej lepoti. Čutim to raznolikost in pestrost.

Doživela sem že veliko. To me je samo bolj poglobila kot osebo. Samo še bolj pristna sem zaradi vseh teh zanimivih situacij. Samo bolj pristna sem si želela biti.

Čutim, da je pristnost polnost mojega bivanja. Čutim, da me to dela drugačno od drugih. Čutim, da je to tisto, kar si želim negovati. Čutim, da je to moje resnično veselje. Vsi smo pristni in v tem pogledu drugačni od drugih. Rada imam svoje življenje v polnosti. Res. Ne glede kako čupasto in skuštrano je. rada ga imam. Objemam ga z vsem srcem. To mi veliko pomeni.

Ne morem povedati, kako dobro se imam. Srečo in srčnost najdem na najbolj nepričakovanih mestih. Ali pa mene najde!!! Tako se zabavam! Že dolgo se nisem imela tako super! Koliko se lahko prehecamo! Koliko se lahko nasmejim.

Ampak odpiram pljuča še več! Prenesem še več!

Nekaj bi še rada zaupala! Vozila sem prestižen avto. Športen. Tako dober avto še nikoli nisem vozila! Kaka lahkotnost! Kaka moč! To pa je bil čisti užitek. Malo se spogleduje z mano…

Ljubek sijoč pristen srčkano prikupne čupast dan!

Cmok! Objem!!!

P.S.: Živi po svoje! Tvoje življenje je!

P.P.S.: Tukaj pa že nov navdih... https://youtu.be/iJJuMH7tvEk