Cenim, da
imam tako lep razgled. Cenim, da imam tako lepo stanovanje. Res imam lepo. In to mi veliko pomeni.
Zdaj pa je
čas, da se pomikam naprej. In ne v stanovanju. Tukaj mi je všeč. Niti avto ne
rabim večji. Moj mi je ljubek. Naprej v smislu, da še delam več tega, kar sem v
resnici. Navdihovalka. In to mi je smisel, da delam še več tega, kar ljubim.
Zdaj pišem
blog skoraj tri leta ali več kot tri. Nekaj takega. To pa mi je čisti užitek. Samorefleksija. In tudi
samospodbuda.
Kaj pa si
želim delati naprej? Kam pa se želim pomikati naprej?
Še bolj
proti svojim srčnim željam. Lepo življenje imam. Izpolnjeno. V polnosti. Rada imam to, kar
postajam. In še raje imam to, kar sem.
Vse ima nek
smisel. Res.
Nima pa
smisla obsojati nič ali nikogar. In kako mi uspeva v tem norem ljubkem svetu ostajati
srečna? Spim dovolj. Pa še to je, da se bolj osredotočam nase kot na druge. Lahko živijo po svoje. In to je to. Lahko zaupam, da se vse dogaja ob
pravem času. Vse se dogaja z namenom. In vsak ima svoj čas, ko se prebudi in
zaživi po svoje. In v luči in še bolj pristno.
Nič ni
pomembno. Srečna sem lahko vseeno.
Ljubek sončen srečen srčkan prikupen dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Čisto unikatna - unikaten si! Živi svoje sanje! Danes!
P.P.S.: Tukaj pa že nov navdih... https://youtu.be/Cy1HN2DyeL8
Ni komentarjev:
Objavite komentar