Saj sem že imela sendviče pripravljanje! Za raziskovanje Budimpešte!
Vse sem imela pripravljeno!
Samo zjutraj sem se še spomnila, da nimam nič glasbe gor naložene!
Seveda! Kaj mi bodo slušalke brez glasbe! To je bilo potem prvo pomembno
opravilo. Po tuširanju. In kuhanju jajčk! Mehko kuhanih! Brez zajtrka pa ne
grem! Pa brez kave tudi ne! Seveda ni šlo vse gladko! Kava je ostala
nedotaknjena! Kar naenkrat bil čas odhoda. S ščetko v ustih sem se javila in
samo rekla! Pridem!
Najprej smo bili prehitri. Do avtobusa! Malo. Prehitri je vedno
dobro! Prepozno pa je očitno nova priložnost.
Samo oznanila sem, da grem na kavo. Prostovoljno se pridružite ali
ne! Izvedela sem, da je kava tam res močna. Posebej namenjena šoferjem, da jih
ohranja budne. Oziroma, da jih sploh zbudi! Noro! Dobro! Morala sem si doliti
kar nekaj mleka, da je bila dovolj razredčena zame. Na moje procente.
Bilo je polno avtobusov. Tudi za na Dunaj in druga mesta! Ampak
takoj so nas spustili gor. Ja vi štirje. Gremo! Sedežni so bili označeni, kot
na letalu. Samo, da sem imela privilegij sedeti pri oknu…
Priznam. Dremala sem. Nisem bila zaspana. Od veselja in
vznemirjenja sem se že zbudila celo uro pred budilko. Nikakor, da zaspim nazaj.
Vse položaje sem preizkusila! Ni pomagalo. Ob nežnem gibanju avtobusa, dobri
glasbi in udobnih sedežih je dremež prevzel moje telo. Bilo je tako prijetno. Nekaj
mest sem kar zamudila. Najprej seveda Lenart. Kaj. Mimo smo že. Zdelo se mi je
samo, da sem zaprla oči za minutko, pa je že švignil mimo.
Do meje smo bili hitro! Prvi postanek! Seveda druga kava! Okus vanilija.
No niso imeli kapučina vanilije, sem si pa toliko posipa gor dala, da je potem
imelo več okusa… Uuuuu! Samo ni kaj prijelo, ker sem tudi malo dremala.
Ljubek pustolovski dan!
Cmok! Cmok!
(https://www.youtube.com/watch?v=JJ0K_DC9rUg)
Ni komentarjev:
Objavite komentar