Razkritje po koščkih...

Malo sem bila na trnih, kam me bo ljubi povabil. Pred mano je kazal drugim video, kam me bo peljal. Ko pa sem želela pogledati, je pa umaknil telefon. Ni mi bilo všeč. Jaz si tudi želim videti! To je bilo presenečenje zame... (Očitno je bila hvala drugim, kam greva, bolj pomembna.) Tako da sem že šla s tako mešanim občutkom tja. Saj mi je potem želel povedati in pokazati. Pa naj ostane skrivnost! Nisem vedela, kaj pričakovati. Sumila pa sem, da je nekaj za jesti.

Zjutraj nas je presenetilo ogromno žareče sonce nad meglico. Na poti smo veliko klepetali, tako da je hitro minilo. Šli smo v center Ljubljane. Kako lepo mesto ob rečici! Vedno se rada ustavim ob kipu Prešerna in Julije. Približujemo se. Gledam izložbe. To ni... Pisane visoke zgradbe. Še ni. Še ni... Sladoled… To pa res obožujem! Uuu, s svežim sadjem. Imajo tudi mlečne napitke na osnovi tega sladoleda. Uuuu! Super! Takoj sem se odločila. Moje najljubše sadje! Borovnice in mango! Tako obožujem.

»Ne! Pa daj sladoled vzami! Žal ti bo!«

»Ne, obožujem napitek, njegovo osvežilnost in  gostoto! Si lahko vzamem, kaj mi je res všeč!?!«

Druga dva pajdaša sta si naročila sladoled. Lahko si si izbral sadje ali kekse, čokolade... Na vrhu pa še poliv. Potem je miksal sadje pred nami. Polil s tekočo mešanico za sladoled na hladno ploščo. Napol strjeno zavil v rolice in dodal poliv. Izgledalo je res lepo. Izvirno! Potem pa okus. Močno me je spominjal na zmrznjeni jogurt. Ni moj okus. Sladoled mora biti dober. Dobra osnova, ne pa prevladujoča. Podoben okus je imel moj napitek. Nič kaj presežno, je pa cena kar visoka. Druga dva okušalca sladoleda pa sta bila navdušena… (Kaj?! Hecam se...)

Hvaležna sem ljubemu, da mi pripravi presenečenje. Res je dobro izgledalo! Čisto posebno... Razvajena sem z dobrim mariborskim sladoledom. Okus jogurta res ni moj priljubljen... 

Potem pa je sledil moj najljubši del. Kavica ob lenobni reki. Imela je tako lepo turkizno barvo. Nianse. Prelivajoče. Odseve. Valovanje in gibanje zelenih barv. Ladjice, ki so se vozile mimo. Sonce, sedenje v senci. Na obeh straneh pa mostka z lepo oblikovano ograjico. Ljubko. Pogled na grad... Pa norčije zraven! Slikanje po penici od kave. Želim si še nazaj. Mesto ima svoj čar. Tako domače mi je. Vsakič se mi vedno bolj razkrije. Tako kot danes s kavarnico čisto, čisto ob reki. Res lepo romantično zatočišče za pogovore. Obožujem!

Lep dan navdihujočih prisrčnih trenutkov razkritja (notranje) lepote! Cmok!

P.S.: Reka se me vedno dotakne do globin. Danes pa je bila tako igriva v menjavanju barv! Čudovito!