Voden ogled galerije! Kako
razkošje! Pogovarjali smo se o detajlih. O vsakem slikarju posebej. Zanimivosti.
Življenjsko zgodbo. O procesu nastajanja slik. O barvnih paletah slikarjev. Tehnikah. Tematiki. Oba sva veliko spraševala in delili smo si poglede na določena dela. Vse smo
pokomentirali. Pregledali smo vse v galeriji, za galerijo in pred galerijo in še vmes. Res temeljito!
Res je bila bogata izkušnja. Toliko
različnih del, avtorjev, umetnic! Prav potopila sem se v svet ustvarjanja in
uživala v valu navdiha. Kdaj bova skupaj slikala? Čimprej.
To se je tako zavleklo, da niti
super dober xxl sladoled ni pomagal, da bi potešil lakoto. Zamislila sem si
gostišče na Ptuju, ker se mi je zdelo, da bo ljubega razveselilo. Samo problem
je bil, da sva bila svetlobna leta oddaljena… Ni se želel ustaviti v dobrih
gostilnah od poti.
"Če si si zamislila tja, pa greva točno tja." Kar malo strah
me je bilo. Kaj pa, če mu ne bo všeč…
Res sem ga že mučila. Vmes sem mu
dala svojo roko za »grickat«, da bi mu prej minilo, da si malo lakoto poteši. Pa
mu ni teknilo. Malo je celo zadremal med vožnjo. Potem pa mimo Maribora. Bilo je
zabavno ugibanje vmes.
»Kaj!? Kam? Ptuj?!«
Pripeljem čisto blizu, potem pa
sem morala vklopiti navigacijo, saj še nikoli nisem bila tam. Se je že smejal
malo pred Belim vitezom.
»Smo se to pogovarjali s
prijatelji. Samo, da je tista gostilna v Celju…« Več sreče prihodnjič.
V tistem trenutku pa ravno kliče
prijatelj: »Ne, saj si super izbrala. Tu imajo najboljše pice s super tankim
testom…«
Malo sem si oddahnila. Bila sva tako lačna, da sva spremljala vsakršen gib natakarice.
Malo sem si oddahnila. Bila sva tako lačna, da sva spremljala vsakršen gib natakarice.
»Bo zdaj? Kam gre zdaj? Glej, ven
iz kuhinje pride. Solatka!«
Vsaj predjed. Kako je odlična. Rukola.
Koruza. Radič. Neverjetno dobra kombinacija. Fižol. Odlično. Super začinjena. Skoraj
sva jo že pojedla, ko dobiva. Malo je bilo za počakati, ker je postrv bolj
dolgo trajala. Sem mislila, da pica. Bilo je dobro. Sploh, ker sva bila lačna.
Pogled čez Dravo, malo sprehoda
čez mostek ob čudovitih oblakih in blagem sončnem zahodu. Pogled na grad na
hribu. Lepo je bilo z mojim ljubim belim vitezom. Zdaj pa domov. Jeee!
Ni komentarjev:
Objavite komentar