Polepšan dan!

Včeraj pa sem dobila popolno kavico… Res je, da imam malo privilegijev pri natakarici, ki je zelo prijazna in simpatična. Kot bi mi vesolje reklo, na tu imaš to tvojo dekoracijo, če ti je to tako pomembno. Sredi vse te gneče. Bila je sama, zjutraj, ko se vsi prebudijo rahlo tečkani, ona pa se tako potrudi zame. Polepšala mi je dan. S temi penicami na kavi!

Potem pa še klepet o moji najljubši temi. Morje. Saj rada govorim o vseh ostalih globinah in barvah duše, ampak tisto malo modrega, mi ožari dan drugače… Le kam me bo zvabilo letos? Kar razgovorili sva se in seveda sem že videla prijeten hotelček na otoku, tisto čisto azurno morje in prijazne domačine. Še soseda mi je razlagala, kako je tam bilo lepo. Bili so oktobra in so se še kopali… Ožji izbor, tako me že dolgo vleče tja.

Potem pa s kolesom nazaj. »Kaj me boš povozila?« mi je rekel gospod sredi slaloma med ljudmi po ulici. »Seveda ne!« sva se oba smejala. Sin je potrpežljivo čakal doma z vodenimi kozami. Ves je pikast. Tako gosto še pa nisem videla teh mehurčkov. Vse ga srbi. Bogi je. Po laseh, obrazu… noge in roke so bile manj gosto naseljene, ampak so še zdaj tja navalile rdeče pike… Kdaj se bo to nehalo?

Zdaj si kuham (ne bo pečen, imam nastavljen čas…) čajek z ingverjem in limono. Kako osvežilno in zdravo. Malo za imunski sistem. Spet imava polno malih ribic, ki so tako lepo tigraste. Nekatere pa so oranžne s črnimi repki. Ljubke. Sem pa včeraj jedla nekaj izjemno zdravega. Ovsene kosmiče z banano in jabolkom. Kot neko kašico z medom. Dobro je bilo. 

Zdaj pa naprej v zdrav polepšan popoln dan! Cmok! Cmok!