"…volim te ludo svakim stihom pjesme...
dodirom usne koji budi tjelo.
Volim te rosom jutarnjom što blista,
od svega te volim jače,
moje srce s tobom diše,
od svega si meni draža…
od svega te volim više…"
Kako lepa besedila o globoki ljubezni. Nekatere žalostne so
tako katarzične. Ni čudno, da še vedno verjamem v usodno ljubezen. Verjamem.
Zaupam. Besedila pesmi Miša Kovača so mi izjemna, ko pa slišim njegov šarmantni
glas in še glasbo zraven, pa je tako dovršenost miline (https://www.youtube.com/watch?v=CJ1dtpv4MwQ).
Vem, že spet Mišo. Ne morem mimo tega. Usodna ženska. Brez tebe
ne morem živeti. Ti si mi vse na svetu. Zdaj sem sam drugi človek. Kako je to
divje! Dovolj pranja možganov! Jaz sem celi človek. Srečna, zadovoljna,
radostna, polna sijaja in svetlobe sem lahko tudi sama. To ni zunaj mene. Ni. Vse
je v meni. Potem to šele delim z drugimi naprej. Želim si to z ljubim naprej.
Če ne pa padem v past. Vse bom naredila, da bo ta predmet
poželenja nekje na dosegu. Vse metode bom uporabila, da mi bo pri roki, da me
osreči. Pa tega ne more! Ker sem sama odgovorna za svojo srečo. Res? Pa si upam
to na glas priznati? Celi človek sem.
Sem zato tako dolgo vstajala
v pretekli zvezi, ker sem verjela, da je ljubezen enkrat in potem je ta usodna
ljubezen za vedno. Ne, ni šlo tako. Raje sem sama zdrava, kot bolna s tabo. Res
je! Moje življenje je pomembno. Res! Nisem samo boljša polovica. Vse sem. Celi
človek. S celim svojim svetom. S celim svojim vesoljem.
Zato me tako boli, ko
ljubemu celi ta svet podarim, pa se niti spomni ne name (drama, ker v resnici tako skozi misli samo name...). Saj je fajn biti
v odnosu. Samo ga prej moram imeti s sabo. Biti s sabo v stiku. Vem, da je
tako. V to sem prepričana. No, kaj bomo delali danes? Osrečevali sebe.
Potem pa se še ljubemu zdi
smešno to. Zakaj imajo ženske menstruacijo? Da nekje spustijo kri, ki so jo
spile moškim. Vem, če se ne bi moški obnašali kot norci (tu res mislim na
drobnarije: bili bi točni, spomnili bi se obletnic, resnično bi bili prisotni (cona
brez telefona), razmišljali bi v dvojini…) in da bi imele občutek, da nas res
ljubijo, do tega sploh ne bi prišlo. Potem pa rabijo malo fokusa, da ne tekajo
brezglavo egocentrično okoli v krogu. Ne moreš, da jih ne bi oboževal in ljubil, ko so tako prisrčni ljubki (rahlo kosmati) cartljivci...
Moji dragi, "ludo" ljubezen (najprej do sebe: "Od vsega te volim jače")! Karkoli to že pomeni!!! Cmok! Cmok!
Ni komentarjev:
Objavite komentar