petek, 24. marec 2017

Ne grem spat!

Sredi mesta Maribor, sem našla čudovito lepo cvetoče drevo. Dišalo je na daleč. Bilo je tako ljubko nežno roza zapeljivih barv. Spodaj preproga posipanih cvetnih lističev. Leseni stolčki in majhna ljubka kavarna. Prečudovit pogled na Dravo. Spodaj trije ptički na tako tankih vejicah, da bi se že davno morale upogniti, pa so stale pokončno in ponosno.

Danes je eden kot za nalašč prišel z velikim napisom Levis, samo da me je spomnil na te moje ljube leviske. "Ajde obuci levisice, plesat čemo sve do zore, dok nas noge ne zabole… Svjetla grada sjaje ko sto zvijezdica, noc je kao bajka, ti si Pepeljuga, daj mi nesto vruce, da me zagrije, necu na spavanje" Uh, kako dobra pesem… kako dolgo je že nisem slišala… kot bi mene opisoval. "Ovo je luda noč..." (https://www.youtube.com/watch?v=jBuh2hbEiNY)

Še malo pa grem na odbojko. Jupi!! Se bom sploh lahko premikala po tolikem tekanju naprej in nazaj v službi?! Za odbojko je še vedno dovolj energije. Lepo me je bilo, ko se me je gospod, naša stalna stranka, tako razveselil, da me je kar objel sredi ulice. Kar toplo mi je bilo pri srcu.

Potem se slišiva s sestro. Kaj!? Delaš jutri?! Imamo obletnico dekliščine. Ti samo pokliči, ko boš šla domov. Čaga po čagi, prihajam… ne glede kako pozno… ali hitro… Prav obožujem pogovore s sestro, potem je vse kar naenkrat ne zakomplicirano prisrčno. Se vidimo!

Zdaj se pa moram urediti. Za odbojko. Kratke hlače, prihajam!

Sedela sem malo na klopci ob sončnem zahodu. Kako se je vse lepo svetilo v zlatih barvah. Mimo v tej zlati reki pa so plavali labodi. Prava romantika. Vrba je veje počesala čisto do tal. Tako lepa in nežno plapolajoča zavesa. Naraven zastor pred blagim sijem čisto do tal.


Včeraj sva s prijateljico klepetali tam blizu. Sedeli sva zunaj. Bilo je prijetno toplo še dolgo v noč. Nekdo je igral na kitaro, glasba je bila čisto po mojem okusu. Srček na kavici… Nekaj novega. Čisto počasno pitje in klepet o vseh pomembnih stvareh, da se je čas čisto ustavil. Lepo mi je bilo ob zahajajočem soncu. 

Vse stvari, ki štejejo v življenju, niso stvari... ampak trenutki... 

Super začetek vikenda! Zdaj pa odbojka! Cmok! Cmok!

Ni komentarjev:

Objavite komentar