Danes pa dovolj lepega jezika. Malo je treba zakleti. Ali
vsaj globoko izdihniti. Ali vzdihniti. Za sprostitev slabe nakopičene energije.
Za razstrupitev. Uf, pet sto kosmatih medvedov, kak paše!
Nekaj čarobnega diha skozi mene (ljubezen)
. Vsako jutro je tako lepi
sončni vzhod. Popolnost sija vseh barv skupaj. Kontrasta še temnin zemlje in
prebujanja dneva. Svitanja. Rože mi bodo cvetele na okenski polici. Orhideje!
Počutim se tako ljubljeno. Prijetno objeto. Kot bi se luna
in sonce v meni stisnila skupaj in bi zvezde še bolj zažarele. Lahko si
dovolim, da sem srečna. Kar tako. Nekje sem prebrala, da ženske (verjetno ne
samo ženske), ki uživajo v življenju, redkeje zbolijo za rakom. Saj zato pa jaz
tako z užitkom pijem mojo jutranjo kavo. Ali opazujem sončni vzhod…
Obožujem raziskovanje. Pa če je to dve ulici stran, ali dva
kilometra ali dva tisoč kilometrov. Čutim živost. Igrivost. Pestrost. Svežino. Navdušenje!
Včeraj sem tako uživala. Pa poglej te oblake! Pa poglej reko! Pa splav čez! Pa
sončni zahod! Pa luna je. Pa zvezda! Vse obenem. Vse tako edinstveno noro
čudovito!
Vozila sem se domov in sem slišala pesem. Sheryl Crow: All I
wanna do is have some fun (https://www.youtube.com/watch?v=hgmBaE1cqD4).
Res je! In mislim, da nisem edina!
Zdaj pa v akcijo. Življenje je zdaj! Akcija! Ok, ta mala,
zdaj pa nehaj težit!
Pa pa! Cmok! Cmok!
Ni komentarjev:
Objavite komentar