četrtek, 2. marec 2017

Čarobni dih ljubezni...

Danes pa dovolj lepega jezika. Malo je treba zakleti. Ali vsaj globoko izdihniti. Ali vzdihniti. Za sprostitev slabe nakopičene energije. Za razstrupitev. Uf, pet sto kosmatih medvedov, kak paše!

Nekaj čarobnega diha skozi mene (ljubezen)
. Vsako jutro je tako lepi sončni vzhod. Popolnost sija vseh barv skupaj. Kontrasta še temnin zemlje in prebujanja dneva. Svitanja. Rože mi bodo cvetele na okenski polici. Orhideje!

Počutim se tako ljubljeno. Prijetno objeto. Kot bi se luna in sonce v meni stisnila skupaj in bi zvezde še bolj zažarele. Lahko si dovolim, da sem srečna. Kar tako. Nekje sem prebrala, da ženske (verjetno ne samo ženske), ki uživajo v življenju, redkeje zbolijo za rakom. Saj zato pa jaz tako z užitkom pijem mojo jutranjo kavo. Ali opazujem sončni vzhod…

Obožujem raziskovanje. Pa če je to dve ulici stran, ali dva kilometra ali dva tisoč kilometrov. Čutim živost. Igrivost. Pestrost. Svežino. Navdušenje! Včeraj sem tako uživala. Pa poglej te oblake! Pa poglej reko! Pa splav čez! Pa sončni zahod! Pa luna je. Pa zvezda! Vse obenem. Vse tako edinstveno noro čudovito!

Vozila sem se domov in sem slišala pesem. Sheryl Crow: All I wanna do is have some fun (https://www.youtube.com/watch?v=hgmBaE1cqD4). Res je! In mislim, da nisem edina!

Zdaj pa v akcijo. Življenje je zdaj! Akcija! Ok, ta mala, zdaj pa nehaj težit!


Pa pa! Cmok! Cmok!

Ni komentarjev:

Objavite komentar