Vabljivo je povabilo žarečih otroških oči: pridi igraj se z
mano. Vedno. Ko kaj skupaj ušpičimo, se še jaz bolj veselim, ker njim je to
tako naravno, meni pa v tako veselje. Delanje prepovedanega je še slajše. Uhahhaaa!
Saj ne delamo nič takega. Špangico za laseke imam spredaj, da mi vsi laseje še
bolj stojijo v zrak. No vsi jo imamo, vsak svojo… Teta hecna si! Ali pa si jemo
torto s krožnika. Se smejimo. Si dajemo štemple na roko. Ali komu na čelo...
Danes je sin zbolel. Rabil bo malo razvajanja s kakim dobrim
čajčkom. Pa kake posebne usluge na sedežni z zglavnikom in odejo. Pa kake
vitamine… Pa kako posebno zdravilo… sladoled.
Včeraj sem kupovala zunanji trdi disk. Vse sem pogledala in
pregledala na internetu. Imeli so takega lepega belega, samo ga ni bilo na
zalogi. Tudi cena je bila prava. Potem pa me je nekaj vleklo v neko trgovino. Prodajalec
mi je pokazal, kje jih imajo, nič kaj takega. Vse dražje. Šli smo še v drugo
trgovino malo okoli. Ko stopim ven iz trgovine, je dragi spet pozabil mleko. Šel
je nazaj. Takrat pa zagledam odprt katalog. Ravno na tisti strani, kjer so trdi
diski noter. Znižan! Prijazen prodajalec se mi je že na daleč smejal. Še ga
imate! Imamo! In je že bil moj. Kako dobro sem kupila!! Čar naključij…
Vedno sem globoko čutila. To je moja prednost. Če se takoj
ne zavedam svojih čustev in jih prepoznam, se samo ustavim. Aja! Za to gre!? In
lahko živim mirno naprej. Pomaga mi tudi stik z naravo. Tam se vse izravna, pomiri,
me poboža s svojo energijo: vse je dobro. Vse je dobro. In čisto vse je dobro. Včeraj
sva šla s sinom na kratki sprehod. Uh, kako sem pogrešala to. Malo sprehajanja…
Juuupi! Objem! Cmok!
Ni komentarjev:
Objavite komentar