Sedim tukaj ob kaminu. Ogenj tako lepo plapola v oranžno
žgečih tonih. Žerjavica žari. Zavita sem v koco. Lepo juto mi je. Sonce vzhaja
in sije skozi luknje v oblakih. Kako bo šele dan lep, če je že jutro tako
mistično. Malo se pretegnem.
Včeraj smo bili na komediji. Kako sem se smejala zraven! No,
vsi smo se. Želela sem se stisniti k ljubemu. Mu dati roke pod majico. Pa je
tečnaril, kaj mu majico ven vlačim. Nisem imela mrzlih rok, kot po navadi. Želela
sem se ga malo dotakniti. Želela sem mu biti še bolj blizu. Čutiti vsaj malo
njegove kože. Topline. Dobro, da je potem film bil tako dober, da je vse ven
popravil. Saj me je potem skozi za roko držal… Me cartal
…
Najboljša pa je bila pesem, ki mi sva si jo potem z ljubim
pela ven iz kina... Kar topila sem se od radosti. To je bila pesem, ki dejansko
opisuje najino ljubezen. Ki je že prej bila najina, zdaj pa je še bolj… Občutek
ljubljenosti me preplavi vedno, ko jo slišim: Kiss - I Was Made For Lovin' You
(https://www.youtube.com/watch?v=zlSFmotba2I).

Vedno se nekaj maličim glede vsega. Premlevam. Se krivim. Ni
pomembno. Ni več pomembno. Vse je že mimo. To lahko samo uporabim kot podatek,
da tega ne bom več delala. Ali vsaj, če me potegne noter v vrtinec, da vem, da
je nekje pot ven. To je dovolj. Ni se mi treba mučiti. To me ne bo nikamor
pripeljalo. Samo izpuščam in izgubljam vse trenutke, ko sem zdaj lahko srečna. Danes
se imam rada.
Lepo je tukaj. Čas zase. Danes sem mila s sabo. Vse si odpuščam.
Rada se imam, točno tako kot sem. Ljubim se v polnosti. Čas je. Odpiram svoj
cvet. Razpiram se še bolj sijaju. Še bolj poslušam svoje srce. Dovoljujem si
biti srečna. Zdaj. Danes. To je dovolj. I am light. Objem! Shine!!! Shine!
Kiss! Kiss!
Ni komentarjev:
Objavite komentar