Čarobnost od blizu...

Nekaj čarobnega je v sončnem zahodu. Temne veje dreves prekrivajo prelivajoče barve. Luna, ki je tako ozka. Zvezda, ki ji je blizu. Dobra glasba. Vse enkrat zaide. Tudi ta dan. S sabo vzame vse slabo, ker če ne bi se ga nakopičilo preveč.

Včeraj sem se naplesala. Napela. Naskala. Nasmejala.

Veliko sem plesala. Presedela sem mogoče na začetku kako pesem, ko sem kar sama šla plesati. Uživam v gibanju. V ritmu glasbe. Obožujem korake, gibanje rok. Plesala sem z zaprtimi očmi, da sem s celim telesom čutila glasbo. Ljubega je nekaj bolel gleženj, zato je malo plesal zraven. Večinoma pa sem plesala v krogu štirih neznank. dobro smo se ujele. Bilo je najino prvo novo leto skupaj. Lepo mi je bilo z njim. 

Kako uro po novem letu, sem se kaki dve pesmi malo usedla za najino mizo. Kar ni nehal gledati telefona. Poslal je voščila celemu imeniku in potem spet nazaj, ne vem, hvala. Bila sem tako jezna, da niti ni prav opazil, da sem tam. 

Sem pa prej tako uživala v plesu, da sem se ustavila. Prav srkala sem te trenutke vase. Bilo mi je prav toplo pri srcu. To je to. Čutila sem tako ljubezen do vsega.

Oblekla sem se. Želela sem si iti domov. Naplesala sem se. Bila sem jezna na njega. Skoraj čisto pri avtu pa sva srečala kolege. Spet nazaj v glasbo. V gibanje. Še bolj divje. Še volj sem želela občutiti vsak trenutek. Spet sva plesala. Bilo je zabavno. Veliko sva se smejala zraven. Ampak telefon sredi vsega me še vedno moti. To je ful nespoštovanje mojega časa, mene. Če je z mano, naj bo z mano. V resnici. Ne samo prisoten. 

Danes sem se dobila z mojo veliko družino. Moja babica bi imela danes osemdeset let. Zelo cenim vse trenutke, ki sva jih preživeli skupaj. Rada me je imela tako kot sem. Pravzaprav sem bila njena ljubljenka. Vedno smo se dobili pri njej v kuhinji prvega januarja. Po vseh čagah. Res, dobro nam je skuhala. Smejali smo se skupaj. Si pripovedovali norčije. Plesali sredi kuhinje. Obujali spomine na norčije. Bilo je tako sproščeno. Pristno.

Pogrešam jo. Razumela me je. Poslušala me je s srcem. Vzela si je čas zame.

Kot otrok sem vedno šla po šoli k njej. Prebrala sem ji horoskop iz časopisa. Tudi zase. Potem sem gledala knjige o živalih. Ali o rožah. Ali pa sva igrali karte. Še vedno obožujem knjige. Še vedno pogrešam mojo babico.

Tako kot je sonce zašlo danes, je zašlo za njo. Vedno je v mojem srcu. Vem, da je tudi zdaj ob meni. Ima me rada kot me je imela vedno. Vem.

Kako je bilo lepo vsem voščiti, jih objeti, jih videti. Se z njimi hecati. Rada imam mojo družino. Vsak po svoje je čudovito ljubko čuden, a tako dragocen. Tudi jaz. Zato jih imam samo še raje. Vprašali so me, če sem prehlajena, da imam tako hripav glas. Ne, samo včeraj sem si pela glasneje od zvočnikov. Naj bo najlepše, najbolj polno, srečno leto do zdaj, moji ljubi srčki!!!

Cmok! Cmok!