Čudež karaok... še bolj na glas...

Cel dan isto. Hrup. Zzzzz. Druge osebe, vedno isto. Polno ljudi. Samo brenčanje okoli. Preveč. Kako blagodejno je za moja ušesa radio. Malo divje glasbe vmes. Spet. Bzzzzzz. Spet. Nekaj ur tako. Potem pa radio naglas. Petje (dretje) brez posluha. Stari Don Juani: ...pisal ti pismo in v njem da rad te imam... pa vse je lepše, ker te ljubim... pa kar nekaj, samo da je naglas in da sem še jaz bolj glasna.

Vse je pozabljeno. Vikend je! Sedežna, kocika, gnezdo. kavica s penico, čeprav pozno. Dober film. Ljubim svoje življenje!

Leto mi je prehitro minilo. Sploh še ne vem, kje bom praznovala prehod. Ni pomembno, samo da sem z ljubimi. Včasih je kaj neplaniranega boljše. Mogoče kjerkoli ob glasbi, kjer se bom drlaglasneje od glasbe. Čeprav brez posluha. Kako se že veselim!!! Mmmmmm! Kiss! Kiss! Še glasneje!