petek, 6. januar 2017

Božanskost dvojine...

Nekaj čarobnega je v tem, ko mi ljubi skuha kavo. Nama gre sredi polarnega mraza čez cesto na mlekomat, da mi lahko naredi penice, ki jih obožujem. Pripravi toast z luknjo in jajčko na sredi. Dobro zapeče, da je hrustljavo. Samo obrnila sem se v postelji. Niti luč me ni motila, da sem še zadremala za pol ure.

Še bolj čarobno pa je, ko pridem cela premražena k njemu in me odtali. Dobesedno. Ko se me dotakne, naredi kar kššššš… Skoraj da se skadi stran. Moji dnevi v mesecu so in takrat sem še bolj zmrzljiva. Skozi vsako špranjico mi piha noter. Ne pomagajo niti pletene nogavice, rokavice in puli s puloverjem. Gretje je le gretje.

Včeraj so se tako lepo videle zvezde, ko smo se vozili izven mesta. Tudi letalo je letelo nad nami. Bila je temna lepa noč, no bolj popoldne. Garmin nas je peljal na lokacijo blizu, malo previsoko na breg. Smo pa dobro kopali pri obračanju, dokler niso gume prijele. Nabavili pa smo modre žametne kozice za akvarij. Res so lepe barve. Zjutraj sem med najinimi stotinami rdečih kozic videla samo eno modro v mahu. Ko pa sem tako vztrajala pri vodi, se še mi je prišla pokazati ena mini izpod lista. Kako me to osrečuje!


Ampak okus kave je pa božanski, sploh, ker mi jo naredi ljubi. Pa penice preko roba… Mmm… Pijem jo tako počasi, da res uživam v vsakem srku posebej. Pa še iz njegove xxl modre skodelice. Kako razvajanje danes! Obožujem najine kave skupaj! Obožujem najino dvojino! Nebesa! Kissssss!

Ni komentarjev:

Objavite komentar