Danes pa sem imela športni dan! Poln letanja vse naokoli! Vse, kar sem se spomnila in še kaj sem dodala. Bilo je zabavno! Pustolovščina.
Vsi so bili tako prijazni in
zabavni. Res se imam rada z vsem srcem. Čas je, da se imam še bolj rada.
Peljala sem se domov in čisto
narahlo je naletaval sneg, kot čisto nežen posip sladkorja na krofu. Nič se še
ni prijemal na cesti, samo trava je dobila srebrnkast pravljičen pridih. Lepo
je bilo. Čarobno.
Je v mojem svetu vse dobro? Vse je
dobro.
Uredila sem si tudi zelo pomembne
stvari. Mislila sem, da me bo obisk moje najljubše trgovine razveselil, pa me
je pustil ravnodušno. Tako. Eh. Mljeh. Eeee. Nič kaj pametnega.
Mogoče pa imam druga zanimanja, ker
pa me je roza barva, ki sem jo našla po naključju – ali pa je ona našla mene...
čisto navdušila, da si pobarvam mojo starinsko omaro za spalnico in ji dam novo
preobleko, bolj zapeljivo. Zdaj bo prava roza šarmerka in komaj čakam, da
začnem jutri s »šmirglanjem«, pa osnovno barvo, potem pa naprej. To pa bo
veselje. Pa še garderobno starinsko omaro bom tako prebarvala. To pa bo čisto
veselje zame.
Zgodilo pa se mi je, da sem nek
posnetek poslušala še sigurno dvajset ali trideset krat in se mi spet zdi, kot
da sem slišala nove stvari. Zakaj? Kako? Sem se energijsko odprla novim plastem
sporočila ali sem se energijsko dvignila? Mogoče, da je oboje.
Zdaj pa se veselim novega srečanja.
Takega, prazničnega, ki nas bo vse združil skupaj in nas povezal.
Kaj ni zanimivo, da nimam internetne
povezave, vreme pa se mi vseeno posodablja. Prej mi je pisalo večinoma sončno,
čeprav je tema. Dobro. To ni bilo ravno res. Potem je spremenilo v hladno.
Zdaj, ko pa sem to opazila, pa je vreme spet nazaj na večinoma sončno. Kaj si
računalnik sam najde internetno povezavo?! Kako!?!!! Naj še meni pove, če bi jo
kdaj slučajno potrebovala… Same skrivnosti.
Moji Bliss sem vzela igračo z ribo,
ki ima zvonček na repu in se je tako igrala z njo. Prav v gobčku jo je želela
odnesti, pa jo je gumica vedno nazaj iztrgala iz njenega prijema. Zdaj pa si je
ribo s palčko vred zvlekla pod posteljo, pa je tišina. Kako je igriva! Ni ji
bilo jasno, kaj je to z gumico. Najprej jo je tako vlačila, da se je strgala z
gumice in sem ji jo privezala okoli repa. No, očitno, da si jo je vzela v njen
brlog. Zdaj pa moram jaz ribico ven loviti. Očitno so igrače vsestranske, ne
samo za mačke, ampak tudi za ljubitelje mačk. Tako sem vesela, da me je
posvojila.
Zdaj je sredina januarja in počasi
bom spravila vse okraske in jelko. Samo lučke še bom malo pustila, ker me
razveseljujejo s svojo pisanostjo.
Prebrala sem prva dva dela sedmih
sester, zdaj pa imam iz knjižnice predpred zadnjega in samo še zadnjega imajo.
Škoda… bom pa počakala, da jih nabavijo. Vseeno pa bom prebrala to, kar imajo
zdaj. Ljubim branje! Zgodbe so pa čudovito romantične in hkrati zapletene…
Prava poslastica za branje. No, zdaj pa tretja v vrsti, no, ne tretja –
predpred zadnja. Mislim vsaj…
Kaj pa tebe razveseljuje in te
pomirja?
Ljubek pristen igriv navihan
lahkoten zabaven srčkan jasen živahen iskren blažen optimističen dan!
Življenje te ljubi (Louise L. Hay)
in zdaj je čas, da mu to dovoliš. Kako se lahko imam danes bolj rada? Danes sem
prijazna s sabo, tudi do drugih, ko se plazim pod posteljo za ribico. Uživaj,
moja draga!
Ni komentarjev:
Objavite komentar