Sladica najprej

Ti kdaj izgleda življenje, kot da padaš z letala? Da se strmo približuješ tlom, imaš da občutek, da boš ravno zdaj razletela ali se zaletela v nekaj?

Jaz sem zdaj ravno sredi takega zanimivega turbulentnega obdobja.

Poskušala sem iskati razne izhode, ki pa več na pomagajo. Kot je na primer hrana. Ali pa nakupu. Ali pa da se malo zamotim z videji. Ali pa tudi, da klepetam s prijateljico.

Ne obsojam življenja drugih, v bistvu imam sama s svojim dovolj dela. Zdaj pa je čas, da se zares sprostim. Sprejemam. Zdaj je, kot je. Globoko vdihnem in izdihnem. Bolj globoko se še povežem s pesmijo srca v meni. Dovolj je bilo obsojanja. Dovolj je bilo mučenja same sebe zaradi preteklih odločitev. Zdaj je lahko drugače. Zdaj lahko živim čisto drugače.

Sprejemam situacijo, da je, kot je! V sebi imamo največjo moč, da se pomaknemo naprej. Hkrati pa zato zdaj res uživam v tem trenutku! Kar je – je.

Imam malo raztrgane kavbojke in dež mi je ravno padel skozi luknjico. Kaj je to sploh mogoče? Kljub temu, da imam dežnik in daljšo bundo. Bog ima smisel za humor in to mi je neznansko všeč!

Zaupam, da bom tudi to prebrodila. Tako kot sem že veliko drugih stvari. Zaupam, da se bom uresničevala še malo bolj. Ker je to moje resnično poslanstvo, da sem srečna!

Gledam te čudovite labode na reki. Kako v bistvu samo so v tem trenutku. Uživajo v dežju. Sladica življenja je vsak dan v lepotah narave. Zato tudi mi uživajmo v tem trenutku.

Kako lahko danes še bolj uživaš svoje življenje?

Ljubek igriv lahkoten sijoč srečen dan!

Prisluhni si še malo bolj! Sledi svojemu srcu.