Čarobna narava!

Včasih se mi zdi, da sem prišlo v brezvetrje. Nič me prav ne potegne v katero določeno smer. Vse je nekako umirjeno, utečeno. Dnevi so podobni drug drugemu. Povezujem se še malo bolj svojo notranjo naravo in sem še malo bolj pristna. Potem pa se nekaj prebudi v meni, potem pa me nekaj rahlo zaziblje, ali se me dotakne. In potem se začne spet dogajati.

Toliko vzorcev razčiščujem sebi. Da sploh ne vem, kje naj začnem in kako se naj lotim dneva! Ampak zaupam. Če me vodi srce, me vodi prav! Če me vodi ljubezen, me vodi prav! Zaupam pa v svoje dobro, ne glede na to, kaj vse si še želim izboljšati na sebi, sem že zdaj dobra. Zaupam, da sem že bila ustvarjena kot ljubezen. Zdaj pa temu samo dopustim, da sijem.

Kje lahko začnem iskati poti do svojega zaklada srca? Oziroma do svojih zakladov srca. Začela bom z majhnimi stvarmi. Kot je sprehod. Slikanje. Uživanje ob branju knjige. Ob poslušanju dobre glasbe. To me vedno prebudi in navdihne, da si dovolim biti še bolj srečna in radostna.

Kaj pa so tvoji zakladi?

Kako se ti vrneš v center svojega srca?

Kako ti izražaš to svojo notranjo moč ljubezni?

Danes je dan, da se imaš še malo bolj rada.

Ljubek, srčen, srečen, igriv, radosten dan!

Sledi svojemu srcu! Čudovita si že zdaj! Zdaj pa si zares prisluhni in bodi to kdo si! Lepa si že zdaj! Zares!