Včasih čutim klic! Ali prav potrebo, da kam grem! Potem to poslušam ali pa počakam, da me mine! Ali pa me tako dolgo oblega, da grem gledati, kaj je, kaj se dogaja tam, zakaj moram tja?!
Vedno me preseneti kaj lepega, zanimivega ali pa odkrijem
kaj dobrega o sebi!
Kako prav je, da iščemo vedno bolj pristno izražanje v sebi
in v odnosih. Vedno je vmesno vprašanje, ali sem lahko to, kdo sem ali samo pripomorem
k boljšemu življenju drugih, brez mojega pristnega izražanja. To je velikokrat
v odnosih. Kaj žrtvujem? Svojo lastno srečo in radost? Potem je ta odnos preveliko
žrtvovanje zame!
Zanimivo je, kako so živele moje prednice. So bile sploh
srečne v odnosih, ali so se morale zares zatajevati, da so imele neko
sprejemljivo življenje. Kako je bilo nekoč živeti kot ženska? Kako se to še
danes odraža v mojih odnosih z moškimi in kakšne vzorce mi razkriva?
Želim si pristnega odnosa, ki izvablja najboljše iz naju
obeh. Želim si odnosa, kjer oba cvetiva, skupaj pa še bolj! Želim si odnosa, ki
mi je spodbuda v radostno rast in največje veselje. Želim si odnosa, kjer sem
pristno ljubljena kot to – kdo sem in ljubim z vsem srcem – nazaj! Želim si
odnosa, kjer sva rada drug z drugim in ceniva čas drug drugega. Želim si
odnosa, kjer sem sprejeta kot celovita osebnost in oba uživava drug v drugem.
Kaj pa si ti zares želiš v odnosu?
Ljubek radosten edinstven celovit blažen jasen mogočen igriv
spontan vesel živahen navihan dan!
Odpri svoje srce! V sebi že imaš vso ljubezen, ki si jo
želiš!
Ni komentarjev:
Objavite komentar