Zeleno in jezera ob poti v ritmu guganju vlaka...

Stopnice na vlak so bile kar visoke! Spravila sva se gor. In kovček tudi! Gremo! 

Bili so tako udobni kupeji. Mehki stoli. Vetrc v laseh. Vse sem odložila na stol in šla stati k oknu. Prav prijal mi je vetrc v laseh. Svežina. Pa na pravem vlaku sva!

Kako cenim naše kavarne in vlake in vse, da imam čist zrak brez cigaretnega dima!

Nad pokrajino skozi katero smo se vozili, sem bila navdušena. Vse je bilo tako zeleno. Reke. Jezera. Vožnja ob vodi me je sproščala. Ob strani je bilo neko turistično mestece. Mogoče samostan. Ne vem. Bila je kar gneča. Nekje ob jezeru so bile ruševine gradu. Potem pa je bil tunel.

Imela sem izpisne vse postaje po vrsti. Štela sva jih in gledala, katera je naslednja. Vožnja z vlakom je bila prava pustolovščina. Tako za umirjenost. Za drugačnost.

Še nekaj postaj pa izstopiva. Prijazen domačin nama je rekel, da nama bo povedal, kdaj morava izstopiti. Pa tudi sprevodnik naju je prišel posebej opomniti, da še dve postaji, pa izstopiva.

Peljali smo se še čez dolgi tunel. Enakomerno gibanje vlaka je tako pomirjujoče.

Videlo se je morje v daljavi. Čisto malo!

Vmes je bilo veliko majhnih postajic. Zdaj pa najina! Sutomore!

Kako se odprejo ta vrata iz vlaka? Nekaj je ena punca dol zavrtela, pa ni pomagalo. Potem pa je šlo! Sprevodnik je pomagal!

Skočila sva iz vlaka! Super! Prispela sva!

Morje!!!

Ljubek sijoč pristen unikatno lep zabaven srčkan dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je pisano samo zate! Ustvari si ga po svoje!

P.P.S.: Ljubek zadovoljen pristen unikatno lep dan poln navdiha... https://youtu.be/cH4p0KiHMdM