Puščica proti morju...

Izstopila sva iz vlaka. Čakala naju je manjša postaja. Ljudje so se kar porazdelili. Porazgubili. Stopila sva proti levi strani. bila je puščica!

Sutomore more!

Seveda sva prav!

Vodile so stopnice do tja. Dol. Seveda! Proti morju. Bilo je vroče. Bila sem vsa prepotena še iz vlaka. Vročina je bila! Seveda! Zato sem prišla! Zaradi morja in sonca!

Stopnice so vodile nad cesto. Potem pa so se sem in tja premikale med hiškami. Nižje in nižje. Dokler nisva prišla do sprehajalne ulice. Kavarnic! Prav sva! Potem sva se usmerila proti najinemu začasnemu domu…

Seveda sva takoj našla.

Kaj? Najino sobo še urejajo? Zamudila sva skoraj ves dan! Namesto zjutraj sva prišla pozno popoldan! Pa še zdaj niso imeli sobe? Postregli so nama s čim sva si zaželela. Najbolj se mi je zdelo, da se bom odžejala z limonado. Pustila sva kovček kar tam. in šla k plaži. Dotaknila sem se vode. 

Potem sva se usedla v ljubki kavarnici z razgledom. Čisto ob morju.

Samo sobo sem si želela. Ves dan sva že na poti. Prosim!

Potem so nama kovček vrgli kar na streho. Odpeljali so naju do najinega apartmaja. Bil je čisto spodaj. Bila sva blizu plaže in vsega. In seveda, imel je brezžičen internet. Kaj bi si človek želel več.

Verjetno me je lastnik čudno gledal, ko sem ga najprej vprašala, kjer se izklopi klima. Nimam rada, da mi piha po glavi ali kjerkoli drugje. Malo si ohladim zrak, potem pa pustim izklopljeno!

Takoj sva se oblekla v kopalke. Se odpravila proti plaži in se vrgla v morje! Tako! Zdaj pa sva uradno tukaj!

Plaža mi je bila čisto všeč. Lepi senčniki. Slamnati. Peščena. Ulica za sprehajati. Na eni strani trgovinice, na drugi kavarnice… za njimi pa morje. Popolnost. Všeč mi je!

Zdaj pa večerja!

Najbolj pa sem bila srečna, da se je vse uredilo. Let. Soba. Vse! Organizacija je uspela!

Ljubek zadovoljen srčkan pisan pristen dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Življenje je tvoje! Živi ga po svoje!

P.P.S.: Nov navdih... dnevni kofein za dušo... uživajte! ...   https://youtu.be/cH4p0KiHMdM