Zdaj pa pustolovščina naprej!
Stopila sva ven na vročino. Pogledala sem zemljevid! Po občutku bi jaz šla čisto v drugo smer!
Dobro, da tam ni bilo ceste! Takoj sva prišla na glavno cesto. Potem pa sva šla samo ravno do železnice! Nič ni pločnika. Čista divjina. In brzeči avti. Vlak bi naj prišel nekje počasi. Potem pa sta naju začeli mama in hčerka prehitevati. Saj ne!
Normalo sva hodila proti železniški postaji. Pa srečava ti dve dami. Pogovarjali smo se v angleščini. Seveda gresta na železniško postajo. Ko sem jima povedala čas odhoda, smo ugotovili, da še je samo pet minut do odhoda vlaka! Potem pa smo pospešili! Kar bolj sem se počutila, da še kdo lovi vlak z nama!
Prišli smo do podhoda! Tam sem nas vse usmerila dol! In že smo v daljavi zagledali majhno postajico. To ne vem, kaj je prav s tem. Ali je zažgana in so jo samo pobarvali. Ali so jo pozabili do konca zgraditi. Ne vem. Pojma nimam. Ampak pisalo je na njej airport! To je to!
Sredi poti še je bilo samo pet minut do vlaka! To pa smo potem pospešili! Vroče je bilo! Želela sem hitro hoditi, trudila sem se! Pa saj na koncu je uspelo!
Čakala sta še dva domačina! Seveda gre v to smer!
Ne samo, da vlaka nismo zamudili! Še čakali smo ga tri minute!
Gospa se je postavljala pred vlakom, da jo slikajo. Točno to bi jaz delala, če mi ne bi nekaj na sim kartici, kaj vem kaj delalo… tako pa sem samo mirno čakala vlak!
Ljubek unikatno lep sijoč pristen srčkan zabaven dan!
Cmok! Objem!
P.S.: Življenje je lepo! Uživaj ga!
P.P.S.: Nov navdih... vsakodnevni kofein za dušo... https://youtu.be/R50w5RzRT4E
P.P.S.: Nov navdih... vsakodnevni kofein za dušo... https://youtu.be/R50w5RzRT4E
Ni komentarjev:
Objavite komentar