petek, 5. april 2019

Niti zame ne!

Odlično se počutim, da se malo razvajam. Točno tako, po moje. Kako pa to paše. Kar vse se je spremenilo in se vidi čisto drugače. Tako. Kot bi prej bilo oblačno in je zdaj sonce. Točno tako.
Moje življenje je čisto moje. Lahko si ga oblikujem po svoje.

Pa dobro, da še je zunaj malo mrzlo! Našla sem tako lep Mangov pulover, ki me spominja na dopust. Malo razvajanja. Tako rada si kupim kaj lepega. Tako za dušo. In to je za dušo.

Kaj bi si človek želel več? Kopel zvečer. In čajek. In malo razvajanja.

Danes sem tako ponosna nase. Dobro mi gre! Projekti mi kar letijo skupaj. In prav uživam bo njih. Nisem si niti mislila, da bom tako hitro dokončala. Zdaj pa na enega velikega. Ali bi še prej enega malega? Bom videla. Eh, kaj bi z malim! Kar na velikega se bom spravila! Tako je!

Prej mi je kar vse nekaj padalo z rok! Kako sem bila tečna. Ugotovila sem, da nisem v čistem sozvočju s sovjo dušo. Saj vem! Potem mi ne bi vse letelo izpod rok in padalo dol. In to je dobro! vedela sem, da je čas za usklajevanje.

Kako je dobro! uh, kako mi je dobro. Naredila bom, kot čutim. Doma bom ostala. In samo bila doma. To me pomirja. In dragoceno mi je, da sem lahko doma.


Ali bi šla? Kam me vleče? Raje bi ostala doma. tako. Odločeno. Saj ni dileme.

Danes lahko cenim lepo vreme. Lahko cenim, da sem doma. lahko cenim, da si še bolj vem, kaj si želim. Lahko cenim, da sem točno to, kdo sem.

In nastajam. In postajam.

Kako lepo je, ko se imam bolj rada. Malo bolj. Vsak dan pikico bolj. Danes je dan za razvajanje. Tako. Zase. Za dušo. Ali pa vsaj sedenje na soncu. Ali vsaj malo uživanja. Kar tako, kako mi odgovarja. Ali kar tako, kot sem sijoča. Kako malo spanca potrebujem v resnici.

Včeraj sem poslušala, da bi bilo dobro, da bi se zbujali s soncem in šli spati pač, po temi. V čisti temi. Brez lučke telefona. Pa saj to vem. In odgovarja mi tak bioritem. Samo poslušam svoje srce. Kako dobro kavo so mi skuhali. In še spenili. Rastlinsko mleko se ne peni tako dobro. Ampak to je imelo penice. Pravi kapučino. Tako sem zadovoljna.

Rada sem jaz. In hvaležna sem za to! (V resnici sploh ne vem, zakaj sem tako dolgo potrebovala za to! Ampak nikoli ni prepozno! Niti zame ne!)

Ljubek sijoč pristen dan!

Cmok! Objem!














P.S.: Življenje ni tako resno, kot se zdi! Prav ljubko je lahko... se ti že nasmiha...



Ni komentarjev:

Objavite komentar