Nič več! Dovolj!

Včeraj smo se dobile sorodnice skupaj. Praznovanje dan žena! Seveda! Kako smo si različne in ravno zaradi tega dragocene. Bilo je drugače kot vsako leto. Nekaj stvari pa je bilo istih. Vedno potegnemo vsaka eno karto s pomenom za nego svoje duše. To je na koncu. Seveda imamo polno rož. Pa kavico. Razvajanje.

Najboljše pa so teme. Seveda ne bom nič pisala, kaj smo se pogovarjale. To je bilo samo tam. In bo tam ostalo. Samo to bom napisala, da je teta rekla, ko ji je sin rekel, da ženske nismo enakopravne, da takoj zamenja z atejom za en teden. Potem je že nastala panika. Saj se je hecala, ampak dobra poanta. Res drži tri vogle v hiši.

Rada sem ženska. Rada sem tista čutnost in prefinjenost občutkov. Rada imam svoj notranji svet. 

Rada živim tukaj in zdaj v tem lepem času. Prav čutim, kako moja notranja moč raste in se krepi. Ali pa niti ne raste. Vedno je bila tam, pa se nisem znala povezati z njo.

Prekrivale so jo druge stvari, mogoče mnenja drugih, mogoče strah, mogoče nezaupanje sebi, mogoče pomanjševanje sebe. Kaj pa jaz vem?! Vse po malo.

Čutim, da postajam. In všeč mi je. Luščim nepomembne stvari. In naj zasije luč!

Rada bi še samo to napisala. V preteklosti so res ženske dosti pretrpele, se borile za vse nas. Ampak zato, da jaz zdaj ne rabim več trpeti. Nisem več pripravljena trpeti. Dovolj je bilo!

Ljubek sijoč srečen dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Življenje te ljubi! Zaupaj! Dragoceni smo! Danes spoštujmo to, kdo smo. Čudoviti smo. Lepi smo, točno zaradi tega, kdo smo. Poslušajmo svoje srce, kam nas vodi.  Joe Cocker - You are so beautiful (https://www.youtube.com/watch?v=wlDmslyGmGI)

P.P.S.: Tukaj pa je že nov navdih za potovanje po ljubki Sloveniji: https://www.youtube.com/watch?v=ZqIoJ5RXkPI